Grčija in tudi države članice evroskupine so si oddahnile. Po treh težkih sestankih sta Evropa in Grčija le obrnili novo stran in dosegli težko pričakovani dogovor. Pred dnevi sprejeti kompromis med Grčijo in evroskupino pomeni, da so se izognili nevarnosti, da bi Grčija še ta mesec ostala brez denarja. Trenutni program mednarodne pomoči Grčiji se namreč izteče že čez nekaj dni. Grčija mora tako danes Bruslju posredovati »prvi seznam reformnih ukrepov«, ki ga bodo proučile institucije. Seznam bodo nato podrobneje opredelili in se o njem dogovorili do konca aprila.
Ta seznam, ki naj bi vključeval elemente zdajšnjega programa pomoči in predlogov nove grške vlade, bodo vse tri institucije (Evropska komisija, Evropska centralna banka – ECB in Mednarodni denarni sklad – IMF) proučile do jutri zjutraj in podale prvo oceno, ali zadostuje za uradno podaljšanje programa, je pojasnila državna sekretarka na finančnem ministrstvu Irena Sodin, ki je na sestanku zastopala Slovenijo.
Ali bo program pomoči podaljšan?
Če bo ocena zadovoljiva, bodo do konca meseca izpeljani vsi notranji postopki v članicah območja evra in program bo uradno podaljšan. Če pa bi institucije ali evrske države izrazile kakršenkoli dvom, se bo evroskupina še enkrat sestala, je pojasnila Sodinova.
Na prvi pogled po oceni analitikov se s kompromisom pravzaprav ni spremenilo nič v primerjavi z zdaj veljavnim sporazumom o mednarodni pomoči Grčiji. Evroskupina namreč dan za dnem vztrajno poudarja, da Grčija ne bo videla dodatnega denarja, če ne bo spoštovala obveznosti. V izjavi, ki jo je javnosti posredovala evroskupina, namreč piše, da bo le pozitivna ocena izvajanja ukrepov v sklopu podaljšanega programa omogočila izplačilo denarja, ki je še na voljo Grčiji v sklopu tega programa, torej 1,8 milijarde evrov zadnje tranše posojil in 1,9 milijarde evrov dobička na grške obveznice v lasti ECB.
Državna sekretarka na slovenskem finančnem ministrstvu je dogovor opisala kot »pozitiven premik« glede na dogajanje v zadnjih tednih, ki je bil mogoč, ker se je grška retorika zelo spremenila.
Ciprasovi domači kritiki
263,68 milijona evrov je Slovenija posodila Grčiji.
Grški predsednik vlade Aleksis Cipras je v nagovoru državljanom poudaril, da so z novim dogovorom dosegli veliko, a hkrati priznal, da imajo pred seboj dolgo in težko pot in da prave težave šele prihajajo.
A vsi v Grčiji niso tako prepričani, da bo možno ljudi prepričati, da nov dogovor ni skoraj enak kot prejšnji dogovori s posojilodajalci, ki so jih sklepale prejšnje grške vlade. Profesor ekonomije na atenski univerzi Aristides Hacis je bil do dogovora izjemno kritičen in je dejal, da je grška vlada močno popustila evroskupini in praktično izničila vse predvolilne obljube, zato bo težko prepričati grške volivce o koristnosti novega dogovora.
Po mnenju poznavalcev razmer je tako prvo v seriji grško-nemških vojn dobila Nemčija. Njeno stalno zavračanje grških prošenj in zahtev je jasno pokazalo vnemo Nemčije, da se po mnenju mnogih »vsiljeno« varčevanje ne sme končati čez noč. Petkov sporazum je tako dokaz, da se ne glede na rezultate grških volitev in novo vlado ne morejo kar pozabiti zaveze, ki so jih sprejele pretekle grške vlade. Kompromis je tako poraz za Ciprasa in njegove predvolilne obljube, a po drugi strani prinaša štiri mesece miru in preživetja za obubožano Grčijo ter ne nazadnje prav toliko časa za resno in odkrito diskusijo o tem, koliko je bila dozdajšnja politika varčevanja učinkovita. Tik pred poletjem se obeta novo vroče obračunavanje, kdo bo iz druge, tokrat »ideološke vojne« izšel kot zmagovalec, pa bo pokazal čas. Vsekakor pa to ne bo grško ljudstvo, ki bo, kot kaže, primorano še naprej zategovati pas.
