Prvič po vojni na Hrvaškem so s seznamov notranjega ministrstva izbrisali ljudi, ki že leta ne živijo na Hrvaškem. Samo v Zagrebu jih je 47.000. V splitsko-dalmatinski županiji je nekaj manj kot 26.000 izbrisanih, v osiješko-baranjski županiji pa več kot 24.300 ljudi, poroča zagrebški časnik.
Hrvaško notranje ministrstvo je lani opozarjalo državljane, naj do konca leta potrdijo svoje stalno bivališče, a s potekom roka na silvestrovo tega ni naredilo več kot 257.000 oseb. Vsi izbrisani so lahko znova prijavili stalno bivališče še do 3. februarja letos, kar je izkoristilo nekaj več kot 3000 oseb, med njimi pa jih je več kot polovica prijavila bivališče v tujini.
Hrvaški demografi ocenjujejo, da podatki nikakor niso verodostojni, ter predlagajo, da bi morala tudi Hrvaška uvesti državni register prebivalstva, kot je to naredila Slovenija.
Največjo zaskrbljenost je izrazilo društvo srbskih beguncev s Hrvaške, ki deluje v Beogradu. Ocenili so, da bo brisanje iz evidenc dodatno zapletlo vrnitev srbskih beguncev na Hrvaško kot tudi njihov status povratnikov. Predsednik društva srbskih beguncev Miodrag Linta je za Jutarnji list izpostavil, da je največ izbrisanih Srbov. Po njegovi oceni okoli 240.000 ljudi.
Poudarja, da nihče izmed njih ni ostal brez hrvaškega državljanstva ali brez lastnine na Hrvaškem, a se bodo problemi vrstili v primerih, v katerih niso jasno določeni lastniški odnosi, ker podatki v zemljiških knjigah pogosto ne ustrezajo tistim iz katastra, lastniki pa nimajo hrvaških osebnih dokumentov. Srbske organizacije na Hrvaškem čakajo na objavo uradnih podatkov, preden se bodo oglasile.
Na hrvaškem notranjem ministrstvu nimajo natančnih informacij, koliko je srbskih beguncev med izbrisanimi, niti koliko je bilo Hrvatov iz BiH, ki so imeli dvojno stalno bivališče, a ga zdaj na Hrvaškem nimajo več. Pojasnjujejo, da so od nemških kolegov izvedeli, da se je v minulih dveh letih iz Hrvaške v Nemčijo preselilo 50.000 ljudi. Sami tega podatka niso imeli, ker se izseljenci niso odjavili s svojih hrvaških naslovov.
Spominjajo, da so bile v skladu s spremembami zakona o stalnem bivališču kriteriji za izbris iz policijskih seznamov nepodaljšane osebne izkaznice, ki so bile veljavne do konca leta 2012. Potem so izbrisali tiste osebe, ki od leta 1991 niso nikoli zahtevale hrvaških dokumentov, kot tudi tiste, ki so bili prijavljeni na hišnih naslovih brez številk ali s številkama 00. V tem času so bile vse stanovanjske hiše na Hrvaškem oštevilčene in so stare osebne izkaznice neveljavne.
Konec lanskega leta je bilo na seznamih notranjega ministrstva več kot 4,6 milijona oseb, kar je skoraj deset odstotkov več, kot jih je bilo na seznamu prebivalstva iz leta 2011. Obenem je potekalo tudi usklajevanje seznama stalnega bivališča z volilnim seznamom, ki je pokazalo, da je bilo na zadnjih predsedniških volitvah 700.000 volivcev manj, kot jih je bilo na predsedniških volitvah pred petimi leti.
