Migrantske delavke v Libanonu se borijo za vzpostavitev prvega migrantskega sindikata v arabskem svetu, po tem ko so bile leta žrtve nemogočih pogojev dela, fizičnih napadov in posilstev.
Več kot 200 žensk iz Etiopije, Šri Lanke in Bangladeša, se je udeležilo ustanovne konference, ki je potekala v nedeljo, v libanonskem Bejrutu.
»Želimo, da nas obravnavajo kot ljudi, kot prave delavce,« je dejala Leticia, Filipinka, ki jo je njen delodajalec napadel in posilil že pred leti. »S tem sindikatom se ne bom več počutila samo.«
Sindikat ima podporo Nacionalne zveze sindikatov delavcev v Libanonu (FENASOL), ki trdi da ima ta arabska država četrtino milijona migrantskih delavcev, ki pa nimajo uradnega sindikata.
Libanonski minister za delo Sejaane Azzi je dejal, da zakonodaja ne dovoljuje ustanavljanja sindikatov za tujce, a se strinja, da jo je potrebno spremeniti tako, da se bo izboljšal položaj migrantskih gospodinj.
Libanon ima, tako kot večina ostalih zalivskih držav, zelo rasističen in ponižujoč odnos do migrantskih delavk, ki jih po navadi označujejo za dekle. V Libanonu ne obstajajo zakonski mehanizmi, ki bi zavarovali ženske, ko postanejo tarče napadov ali ko se njihovi delodajalci ne držijo pogodbenih dogovorov.
Pod trenutno zakonodajo lahko namreč libanonski delodajalci počnejo z migrantskimi delavkami praktično kar želijo. Niso jim dolžni zagotoviti prostega dne, ne rabijo jim izplačati minimalne plače, delavke ne morejo svobodno izbirati dela, saj jim mora prejšnji delodajalec dovoliti, da gredo delat drugam, večkrat pa se nad delavkami znašajo tudi fizično, jim določajo količino hrane, ki jo lahko pojejo ali pa jih zaklepajo v sobe.
Libanonske oblasti so lani celo prenehale podaljševati dovoljenja za bivanje otrokom migrantskih delavk, zaradi česar so jih na silo deportirali in pogosto ločili od svojih mater, ki so imele pogodbo v Libanonu.
