Od leta 2008 je bilo po svetu izgubljenih več kot 61 milijonov delovnih mest, v prihodnjih petih letih pa bo po navedbah Mednarodne organizacije dela (ILO) brez dela ostalo dodatnih 11 milijonov ljudi. "To pomeni, da kriza na trgu dela še zdaleč ni končana, zato ni razloga za zadovoljstvo," je opozoril generalni direktor organizacije Guy Ryder.
Do 40 odstotkov vseh prihodkov na svetu gre v žepe najbogatejših 10 odstotkov ljudi, medtem ko najrevnejših 10 odstotkov prejme le dva odstotka vseh globalnih prihodkov. Vsak deseti delavec na svetu zasluži manj kot 1,5 dolarja na dan.
Medtem ko se je situacija na trgu dela v ZDA, na Japonskem in v nekaterih evropskih državah izboljšala, drugod razmere ostajajo zaostrene. To med drugim velja za južno Evropo.
V prihodnje bodo imele med drugim veliko težav z brezposelnostjo proizvajalke nafte v Latinski Ameriki, Afriki in v arabskem svetu. Cene nafte so namreč strmoglavile, kar bo prizadelo naftni sektor in zmanjšalo zaposlenost.
Organizacija opozarja tudi na povečevanje neenakosti. Ta škodi široki potrošnji in upočasnjuje gospodarsko rast, navajajo strokovnjaki. ILO opozarja, da se stopnje neenakosti v nekaterih razvitih gospodarstvih približujejo ravnem, sicer običajnim za države v razvoju.
Vse večje razlike v plačah, v kombinaciji z visoko brezposelnostjo mladih in vse manjšim zaupanjem v vlade po svetu, lahko vodijo v globalne nemire, še opozarja ILO.
Zniževanje plač je bilo sicer eden od ključnih ukrepov v visoko zadolženih članicah območja z evrom, ki so po izbruhu krize skušale urediti svoje javne finance.
