1. Islamska država
Leto 2014 so zaznamovali konflikti na bližnjem vzhodu. Islamska država Iraka in Levanta, kakor se je poimenovala radikalna islamistična skupina, nekdaj sicer del zloglasne organizacije Al Kaida, je v fokus javnosti prišla sredi leta. 10. junija jim je namreč uspelo zavzeti iraško mesto Mosul. Tega je pred tem v naglici zapustila iraška vojska, in za sabo pustila veliko število vojaške opreme, vključno z oklepnimi vozili in orožjem. ISIL je takrat uspelo prevzeti nadzor nad provinco Ninive, napovedali pa so tudi pohod na Bagdad.
Iraške oblasti so ob izjemno hitrem napredku islamistov postale nemočne. Iraški premier Nuri al Maliki je ponudil orožje civilistom, ki so se pripravljeni boriti proti islamistom, iraške oblasti pa so na pomoč poklicale tudi ameriško letalstvo. ZDA so kasneje oblikovale koalicijo voljnih, ki je začela z letalskimi napadi na pomembnejše točke Islamske države.
ISIL je hitro napredovala tudi na območju od državljanske vojne oslabljene Sirije. Z zasedbo strateških točk kot so vojaška letališča in vodna zajetja so si priborili kontrolo nad večjim delom te države. Med odmevnejšimi je bila tudi bitka za kurdsko mesto Kobane, kjer pa je Kurdom uspelo mesto obraniti pred islamisti iz Islamske države.
ISIL je sicer aktivna že od leta 2011, prvi napad pa so izvedli le štiri dni po umiku ameriških vojakov iz Bagdada.
2. Ukrajinska kriza
Dolgotrajna kriza v Ukrajini se je začela 21. novembra 2013, ko je takratni predsednik Viktor Janukovič prekinil priprave za izvajanje pridružitvenega sporazuma z Evropsko unijo.
Ta odločitev je izzvala množične proteste poimenovane Euromaidan, s strani njegovih nasprotnikov. Janukoviča so protestniki iz oblasti izrinili 22. februarja 2014, ko je pobegnil iz ukrajinskega glavnega mesta Kijev. Po izgubi Janukovičeve moči pa so nemiri zajeli vzhodne dele Ukrajine, kjer živijo predvsem rusko govoreči državljani Ukrajine.
Politična kriza je odprla poligon za geopolitične igre. 18. marca je tako Rusija k svojemu ozemlju aneksirala polotok Krim, ki je bil pred tem del ukrajinskega ozemlja, vzhodni regiji Doneck in Lugansk pa sta razglasili neodvisnost.
V teh dveh regijah še vedno potekajo vojaške operacije, konflikt pa so predstavniki regij, Rusije, EU in ZDA že dvakrat letos poskušali rešiti na pogajanjih v beloruskem Minsku, a žal zaenkrat še neuspešno.
3. 50-dnevna vojna v Palestini
Leto 2014 je bilo prelomno leto tudi za Palestino. 8. julija so na območje Gaze ofenzivo izvedli Izraelci. V 50 dnevni vojni je umrlo več kot 2000 Palestincev, večinoma civilistov in 66 izraelskih vojakov ter 6 izraelskih civilistov.
50-dnevna vojna je po svetu izzvala vale ogorčenja. Proti ofenzivi so protestirali tako po Evropi kot po ZDA, protestom pa so se pridruževali tudi Židje.
Palestina je po vojni doživela tudi val mednarodnega priznanja. Palestino je kot državo letos priznala Švedska, prav tako sta jo priznala francoski in španski parlament, korporacija Google in Mednarodno kazensko sodišče v Haagu.
Za priznanje Palestine si je prizadevala tudi slovenska civilna družba, oglašali pa so se tudi v parlamentu. Tam je resolucijo o priznanju Palestine vložila poslanska skupina Združene levice, podprlo pa jo je še nekaj strank. Na koncu sicer do priznanja ni prišlo.
Palestino sicer priznava 136 svetovnih držav, 50 držav pa je še ni priznalo.
4. Padec cen nafte
Leto 2014 je zaznamovalo neobičajno gibanje cen nafte. Črno zlato se je v prvi polovici leta dražilo, v drugi polovici leta pa so cene strmoglavile in do sredine decembra glede na najvišje ravni, dosežene junija, izgubile skoraj polovico. Izvoznice nafte se v takih okoliščinah držijo za glavo, podjetjem in potrošnikom pa se lahko smeji.
Eden od glavnih razlogov za strm padec cen nafte je krepitev ameriškega dolarja v primerjavi z drugimi valutami. "Ameriški dolar je od maja v primerjavi z evrom in večino ostalih valut porasel za približno 12 odstotkov," pravijo v Admiral Markets Slovenija. Kadar ameriški dolar raste, se praviloma cene energentov znižujejo, saj ti postajajo dražji za vlagatelje z drugimi valutami.
Drugi pomemben razlog je povečanje proizvodnje nafte v ZDA. ZDA trenutno proizvajajo največ nafte v zadnjih 25 letih, predvsem zahvaljujoč novim metodam - pridobivanju nafte iz skrilavca.
Tretji razlog, ki ga analitiki izpostavljajo vse bolj, pa je pritisk zahodnih držav na Rusijo. Rusija približno 50 odstotkov državnih prihodkov ustvari z izvozom energentov, zato padec cen nafte na globalnih trgih za državo predstavlja veliko tveganje.
Kljub močnim padcem cen nafte pa Organizacija držav izvoznic nafte (Opec) na zasedanju konec novembra ni spremenila ciljne proizvodne kvote, ki ostaja pri 30 milijonih sodov dnevno. Znotraj kartela je bilo glede tega sicer precej nestrinjanja - revnejše članice, kot so Venezuela, Ekvador in Iran, so se zavzemale za zmanjšanje obsega proizvodnje, kar bi potisnilo cene nafte navzgor. A je temu nasprotovala predvsem Savdska Arabija, katere primarni cilj je ohraniti tržni delež na zelo konkurenčnem trgu.
Revnejše izvoznice nafte lahko zaradi tega pričakujejo velike težave tudi v notranji politiki, saj je njihova gospodarska rast v veliki meri odvisna od visokih cen nafte.
5. Protesti proti policijskemu nasilju v ZDA
9. avgusta je policist v Fergusonu, predmestju St. Louisa v zvezni državi Missouri, ustrelil neoboroženega temnopoltega najstnika Michaela Browna. Dan za tem so po predmestju Ferguson začeli divjati nasilni protesti, ki so se hitro razširili tudi po drugih mestih v Združenih državah Amerike.
Protestniki so po vsej državi zahtevali konec policijskega nasilja, izpostavljali pa so predvsem nesorazmerno nasilje, ki se izvaja nad temnopoltimi prebivalci ZDA. Protesti so se kasneje pomirili, ponovno pa so izbruhnili 25. novembra, ko Velika porota ni obtožila belega policista zaradi ustrelitve temnopoltega najstnika.
Po nekaterih javnomnenjskih raziskavah sicer večina prebivalcev ZDA ne glede na politično pripadnost podpira idejo o majhnih video kamerah, ki bi jih na sebi morali nositi policisti. Prav tako se Američani strinjajo, da bi obtožbe policijskega nasilja morali preiskovati neodvisni preiskovalci.
6. Ebola
V Zahodni Afriki se je v letu 2014 uresničila ena izmed največjih nočnih mor človeštva. Iz Gvineje si je pot v sosednji Liberijo in Sierro Leone, nato pa širše, utrl nevaren virus, za katerega za zdaj ni ne cepiva, ne odobrenega zdravila. Hemoragična mrzlica ebola je v letu dni terjala več kot 7500 mrtvih, zbolelo je več kot 19.000 ljudi.
Raziskovalci domnevajo, da je bil prva žrtev izbruha, prvega v Zahodni Afriki, dveletni deček iz vasi na jugovzhodu Gvineje, ki je umrl konec decembra lani. A javnost se je z epidemijo seznanila šele marca. Ker je bolezen sprva prizadela revna območja daleč od Evrope in Amerike, so jo v veliki meri podcenjevali. Ko se je svetovna skupnost zbudila, je bilo že prepozno, da bi nepredvidljivega nasprotnika spravili pod nadzor. Na tisoče ljudi je moralo zato umreti v mukah.
Razviti svet se je zganil šele, ko je ebola pristala na evropskih oziroma ameriških tleh. Velik preplah so zagnali v Teksasu, kjer so ebolo konec septembra diagnosticirali pri moškem iz Liberije, ki je kasneje umrl. Z ebolo sta se nato okužili tudi medicinski sestri, ki sta ga zdravili. Kot prva izven Afrike se je z ebolo okužila medicinska sestra v Španiji. To so bili edini primeri okužbe izven prizadetega območja, vse tri zdravstvene delavke so ozdravele.
Nevarno širjenje hemoragične mrzlice je po začetnem počasnem odzivanju, zaradi česar je bila WHO tarča kritik, pospešilo iskanje zdravila oziroma cepiva. Z eksperimentalnimi zdravili so uspešno ozdravili nekaj zdravstvenih delavcev.
Tri različna cepiva pripravljajo trije veliki farmacevti, za dve so doslej opravili prve teste, njihovo učinkovitost pa bo pokazalo testiranje na večjih skupinah ljudi, tudi v Afriki, kar naj bi se obetalo v začetku prihodnjega leta. V prihodnjih tednih bodo v Gvineji in Liberiji preizkusili tudi dve protivirusni zdravili. Rezultate je pričakovati v prvi polovici leta 2015.
7. Državni udar na Tajskem
22. maja je Kraljeva tajska vojska, pod vodstvom generala Prajuta Čan-oče, poveljnika kraljeve tajske vojske, izvedla državni udar proti prehodni vladi. Udar je vojska izvedla po šestih mesecih politične krize v državi. Vojska je takrat ustanovila hunto, imenovano Državni svet za mir in red.
Po razpustu vlade in senata, je vsa izvršna in zakonodajna pooblastila dobil poveljnik Čan-o-ča. General si je prav tako podredil sodstvo, hunta pa je delno razveljavila ustavo iz leta 2007, razglasila izredno stanje v državi in uvedla policijsko uro. Prav tako je prepovedala politične shode, aretirala politične aktiviste, cenzurirala svetovni splet in prevzela nadzor nad mediji. Čan-o-ča je sicer kasneje odstopil iz vrha vojske, saj opravlja funkcijo predsednika tajske vlade.
8. Protesti v Hong Kongu
V Hong Kongu so se protesti začeli septembra, ko je Odbor Nacionalnega ljudskega kongresa Ljudske republike Kitajske objavil odločbo o predlaganih reformah volilnega sistema v Hong Kongu. Odločba je po mnenju mnogih prebivalcev Hong Konga omejila politično svobodo v tej mestni državi.
Protesti so se pričeli pred vladno stavbo, protestniki pa so zasedli tudi več prometnih vozlišč v mestu. Kljub surovemu nasilju vojske je bilo na protestih vedno več kot 100.000 ljudi. Vlada je proteste prepovedala 6. oktobra, a protestnikov to ni zaustavilo.
Protesti so se neuspešno zaključili 15. decembra, aretiranih je bilo več sto aktivistov.
9. Referendum o neodvisnosti Škotske
Škoti so 18. septembra na referendumu glasovali o neodvisnosti Škotske od Velike Britanije. Referendum je škotski parlament napovedal novembra 2013, v javnomnenjskih raziskavah pa so vodili podporniki odcepitve.
Vendar pa se je več kot 55 odstotkov volivcev na plebiscitu odločilo za to, da Škotska ostane del Velike Britanije. Na volišča je sicer prišlo kar 85 odstotkov vseh volilnih upravičencev.
Proti odcepitvi škotske so se sicer izrekle vse tri velike britanske stranke: Konservativci, Laburisti in Liberalci.
10. Pristanek na kometu
Evropska vesoljska agencija je 12. novembra pisala zgodovino. Njena sonda Rosetta je takrat uspešno izvedla prvi pristanek na kometu v zgodovini človeštva. Na kometu 67P/Čurjumov-Gerasimenko je uspešno pristal Rosettin laboratorij Philae. Za ta podvig je šlo dve desetletji dela.
Laboratorij Philae je na kometu, ki je od Zemlje oddaljen okoli 311 milijonov kilometrov, odkril led in organske molekule. Molekule vode so sicer na kometu drugačne od tistih na Zemlji, zato znanstveniki na podlagi tega menijo, da so vodo na Zemljo prinesli asteroidi, ne kometi.
Philae je sicer kmalu izgubil možnost komuniciranja s sondo, saj je pristal v senci zaradi česar mu je zmanjkalo energije. Vendar znanstveniki upajo, da ga bodo ponovno oživili v letu 2015, ko se bo komet bolj približal soncu.
