Protikomunistična revolucija se je začela le nekaj dni prej z vstajo v Temišvaru, a je bila bliskovita in krvava. In to ne le za osovraženega "genija s Karpatov" in njegovo ženo.
Vstaja, ki se je začela pred domom do oblasti kritičnega protestantskega pastorja madžarskega porekla Laszla Tökesa, se je po Romuniji razširila hitro. Protestniki so 20. decembra 1989 zavzeli Temišvar, nakar je vojska stopila na njihovo stran, že dan kasneje so se odpravili proti Bukarešti.
Ceausescu je še isti danes sklical veliko zborovanje, na katerem ga je publika prvič v njegovem življenju izžvižgala, 22. decembra pa je pred narod stopil znova, a mu je spodletelo še bolj. S soprogo je nato pred jezno množico s helikopterjem pobegnil s strehe poslopja centralnega komiteja v Bukarešti. A pobeg je bil v resnici aretacija.
Številni Romuni, ki so padec Ceausescuja pozdravili, danes menijo, da revolucija ni bila to, kar naj bi bila, da jo je elita ugrabila in izvedla državni udar.
Par so zajeli in ga predali vojski. "Kralja in kraljico" so nato na spornem hitrem procesu - trajal je le uro - obsodili na smrt in ju na božič na dvorišču vojašnice v mestu Targoviste postavili pred strelski vod. Kot je za britanski Guardian povedal takratni vojak Ionel Boyeru, ki ju je usmrtil, je ob spominu na tisti dan še danes živčen.
Ko ju je pospremil pred zid na ledeno mrzlem dvorišču, je Ceausescu pel Internacionalo, medtem ko je Elena kričala "j... se". Nato pa je šlo vse tako hitro, da je vojaški novinar, ki je snemal usmrtitev, ujel le zadnji niz nabojev iz kalašnikovke in trupli, ki sta se že zgrudili na tla. Kot je povedal nekdanji vojak, je diktatorju in soprogi izpolnil zadnjo željo, ko ju je navkljub sodbi usmrtil skupaj.
Kljub krutemu režimu, ki so ga trpeli pod Ceausescujem, je smrt vladajočega para na božični dan številne Romune pretresla. Revolucionarji so sicer že 22. decembra zavzeli poslopje televizije. Za novo vodstvo se je razglasila Fronta nacionalne rešitve (FSN) pod vodstvom starega komunista Iona Iliescuja.
A orožje ni potihnilo. V dogodkih, ki so vodili v smrt Ceausescujevih, je bilo po podatkih nemške tiskovne agencije dpa ubitih skupaj 1142 ljudi. Več kot 900 jih je umrlo, potem ko je oblast že prevzela FSN.
Kaj točno se je dogajalo oz. kdo je kriv za smrti, še vedno ni razjasnjeno. Številni Romuni, ki so padec Ceausescuja pozdravili, danes menijo, da revolucija ni bila to, kar naj bi bila, da jo je elita ugrabila in izvedla državni udar.
