"Moldavija, Gruzija in Ukrajina so tri države v našem vzhodnem sosedstvu, ki so se suvereno odločile podpisati pridružitveni sporazum z EU. Tem trem državam Rusija povzroča težave," je povedala Merklova.
Pri destabilizaciji regije se Rusija po besedah Merklove ne ustavi niti pred kršitvami ozemeljske celovitosti teh držav. Pri tem je izpostavila zamrznjene konflikte v Južni Osetiji in Abhaziji, zaradi katerih trpi Gruzija, ter zamrznjeni konflikt v moldavskem Pridnestrju.
Ukrajino so medtem doleteli ruska priključitev polotoka Krim in boji na vzhodu države. "Prav tako lahko vidimo, da poskuša Rusija v nekaterih državah Zahodnega Balkana doseči njihovo gospodarsko in politično odvisnost," je pristavila kanclerka.
Merklova je prav tako zagotovila, da bi v izrednih razmerah Nemčija vojaško podprla Estonijo, Litvo in Latvijo, ki se počutijo vse bolj ogrožene zaradi morebitne ruske ekspanzije. Po besedah Merklove to že zapoveduje Severnoatlantska pogodba zveze Nato.
Nemška kanclerka se je še odzvala na kritike nekaterih svojih predhodnikov, ki so se zavzeli za bolj prožen in manj oster odnos z Rusijo. Izrazila je prepričanje, da je skupen evropski odziv na ruska dejanja pravilen, saj da je Rusija kršila ozemeljsko celovitost in suverenost Ukrajine, ki ju tej državi zagotavlja budimpeški memorandum iz leta 1994.
V intervjuju za Welt am Sonntag je Merklova še pozvala Italijo in Francijo k dodatnim reformam, potem ko je Evropska komisija prejšnji teden ocenila skladnost proračunov evrskih članic unije s paktom o stabilnosti in rasti, ki opredeljuje evropska proračunska pravila, ter Italijo in Francijo izpostavila kot državi s tveganji.
Po besedah Merklove je komisija postavila rok, do katerega morata Francija in Italija predstaviti dodatne ukrepe. "To je upravičeno, saj sta obe državi sredi procesa izvajanja reform. A komisija je tudi jasno povedala, da kar je na mizi, ni dovolj. S tem se strinjam," je še zatrdila Merklova.
