Vatikanski zidovi se tresejo pod tektonskimi premiki južnoameriškega papeža. Namiguje se, da čisti vplivno omrežje Opus Dei.
Papež Frančišek je očitno odločen, da Vatikan in katoliško cerkev očisti konservativnih elementov. Slovenijo je že presenetil, ko je za ljubljanskega nadškofa in metropolita imenoval Staneta Zoreta iz ubožnega reda frančiškanov. Slovenska kurija je to imenovanje sicer sprejela brez pretiranega negodovanja, a je bilo to vseeno prisotno. Kardinal France Rode namreč meni, da je Frančišek »ideološko precej lev« in da »je zaznamovan z okoljem, iz katerega prihaja«.
O čistkah je bilo pred današnjim dnem malce prezgodaj govoriti, a to se je spremenilo z odstavitvijo konservativnega ameriškega kardinala Raymonda Burka iz stolčka predsednika vatikanskega vrhovnega sodišča. Burk je pripadnik tako imenovanih »radikalnih tradicionalistov«, kot tak močno nasprotuje vprašanju splava in porokam istospolnih parov in tako stoji na poti Frančiškovim progresivnim idejam – prilagoditi Cerkev 21. stoletju.
Burka je Frančišek sicer premestil na simbolno funkcijo vrhovnega kardinala malteškega viteškega reda, a to je povsem očitna degradacija. Burk je namreč, podobno kot kardinal Rode, papeža predtem ostro kritiziral z besedami, da se zdi, kot da je »Cerkev ladja brez krmila«, prav tako mu je očital, da odpira preveč socialnih vprašanj, po drugi strani pa je »prisoten vtis, da je [papež] mnenja, da v Cerkvi preveč govorimo o splavu in integriteti poroke med enim moškim in eno žensko. A glede tega ne more nikoli biti preveč govora«.
Frančišek pa ne pometa samo po konservativnem vrhu Cerkve, disciplino in red uvaja tudi v vrste finančnikov. Na začetku letošnjega leta je namreč odstavil kar štiri od petih kardinalov, ki sedijo v nadzornem odboru vatikanske banke – Inštitutu za božja dela. Vsi štirje so bili šele 11 mesecev globoko v svojem petletnem mandatu. Najbolj vpliven med omenjenimi je bil kardinal Tarcisio Bertone, ki je pod papežem Benediktom XVI. služil kot državni tajnik, kar je druga najbolj vplivna funkcija v Cerkvi.
Zaradi navedenega so zlobni jeziki začeli govoriti, da Frančišek v Cerkvi izvaja deratizacijo, s čimer cinično nakazujejo, da papež iz klera odstranjuje elemente svojega predhodnika, ki je pred nastopom papeškega mandata nosil ime Ratzinger.
Razsipni kardinal Bertone
Potem ko je Bertoneja odstavil iz stolčka papeževega tajnika in nato iz nadzornega sveta vatikanske banke, naj bi skromni papež Frančišek pobesnel še zaradi njegove odločitve, da bo pokoj preživel v razkošnem stanovanju, velikem 700 kvadratnih metrov.
Dvolični kardinal Burke
Raymond Burke je po mnenju analitikov zlorabljal katoliško vero, da je upravičeval svoj ideološki neokonservativizem pri vprašanju splava. Po drugi strani pa je dvolično relativiziral Frančiškove obsodbe kapitalističnega pohlepa, kar so nekateri imenovali selektivno moraliziranje.
Celibatni kardinal Piacenza
Potem ko je Benedikt XVI. Maura Piacenza imenoval za vodjo Kongregacije za Kler, je Piacenza nemudoma začel obujati tradicionalne vrednote meništva. Nekateri menijo, da ga je Frančišek zamenjal prav zato. V Vatikanu namreč prevprašujejo vlogo celibata.
Nestrpni škof Livieres
Rogelia Ricarda Livieres Plana so že odstranili kot škofa majhne paragvajske škofije. Obtožujejo ga različnih nepravilnosti, predvsem pa tvorjenja razkolov v svoji škofovski kongregaciji. Med drugim je javno obtožil nadškofa Asuncia - Eustaquia Cuquejo Verga, da je homoseksualec.
