Evropska komisija naj bi dokončno oceno pripravila do konca meseca, zdaj pa naj bi peterico uradno zaprosila za dodatne informacije, preden se morda odloči za zavrnitev proračunskega načrta, nakazuje FT ob sklicevanju na bruseljske uradnike.
V sredo se namreč izteka enotedenski rok pred končno oceno, v katerem mora Evropska komisija članice opozoriti, če njihovi proračunski načrti niso v skladu z evropskimi pravili. Še posebej strog naj bi bil nadzor nad članicami območja evra, ki so že v postopku zaradi presežnega javnofinančnega primanjkljaja, ker kršijo pakt stabilnosti in rasti. Med temi državami je tudi Slovenija.
Tiskovni predstavnik evropskega komisarja za denarne in gospodarske zadeve Jyrkija Katainena, Simon O'Connor sicer ni želel potrditi, da bo prišlo do te poteze, je pa opozoril, da to še ne bi pomenilo, da bi komisija zavrnila proračunske načrte omenjenih držav. "Tehnična posvetovanja z državami članicami glede osnutkov proračunskih načrtov ne prejudicirajo končnega rezultata našega ocenjevanja," je dejal O'Connor.
Francija je sicer napovedala, da ne bo spoštovala priporočil, da bi v letu 2015 spravila proračunski primanjkljaj pod mejo treh odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), ampak bo ta znašal 4,3 odstotka BDP. Prav tako ne namerava bistveno pohitriti izboljšanja strukturnega primanjkljaja.
Strukturni primanjkljaj pa naj bi bil problematičen tudi pri Italiji, ki ima siceršnji proračunski primanjkljaj že pod tremi odstotki BDP. A morala bi začeti hitreje zmanjševati zadolženost, ki je krepko nad 60 odstotki BDP - trenutno je s 135 odstotki BDP na drugem mestu v evrskem območju za Grčijo.
FT sicer opozarja, da bi bila formalna zahteva Bruslja po reviziji proračunov Francije in Italije lahko "politično eksplozivna", saj se v obeh državah krepi vzdušje proti EU.
Kaj naj bi bilo narobe s proračuni Slovenije, Avstrije in Malte, FT ne navaja. Slovenska vlada je sicer prejšnjo sredo v Bruselj poslala osnutek proračunskega načrta za prihodnje leto in popravljenega za letos. Za letos načrtuje javnofinančni primanjkljaj v višini 4,4 odstotka BDP, kar je nekoliko višje kot pred tem, ko je država načrtovala primanjkljaj pri 4,1 odstotka BDP.
Za leto 2015 pa vlada še naprej načrtuje znižanje primanjkljaja pod tri odstotke BDP in s tem v meje pakta stabilnosti in rasti. Luknja v javnih financah naj bi tako dosegla 2,8 odstotka BDP, kar je 0,3 odstotne točke več od številke, ki jo je država aprila v Bruselj poslala v okviru dopolnjenega programa stabilnosti.
