Trikratnemu svetovnemu boksarskemu prvaku v težki kategoriji so Parkinsonovo bolezen diagnosticirali leta 1984, stanje pa se mu je od takrat poslabšalo do te mere, da le še redko zapusti zavetje svojega doma.
Alijevo zdravstveno stanje je vse slabše.
Nič drugače ni bilo pred tednom dni, ko bi se moral udeležiti premiere dokumentarnega filma »Jaz sem Ali«, a se je zaradi bolezni ni. Bolezen je tudi razlog za njegovo omejeno sodelovanje pri nastajanju omenjenega filma.
Premiere se je udeležil njegov enainsedemdesetletni brat Rahman, ki je takrat povedal, da Ali zaradi bolezni le še stežka govori: »Ne govori več tako dobro. Vendar pa je ponosen, da mu stojimo ob strani. Ta film ima njegov blagoslov.« Na premieri je bila tudi Alijeva šestinštiridesetletna hčerka Maryum, ki je po ogledu dokumentarca dejala, da bi njenemu očetu gotovo bil všeč. Da ga bo vidiel bo poskrbela njegova druga hči, osemintridesetletna Hana, ki mu ga bo predvajala v njegovem domu v Arizoni. Ali je ostal aktiven tudi več let po diagnozi – tako je na olimpijskih igrah v Atlanti leta 1996 prižgal olimpijski ogenj. Na otvoritveni slovesnosti olimpijskih iger v Londonu pred dvema letoma mu je pri hoji morala pomagati žena Lonnie.
Sin upa, da bo očetovega trpljenja čim prej konec.
Februarja lani je njegov brat Rahman oznanil, da je bolezen tako napredovala, da Ali morda sploh ne bo dočakal poletja. Trdil je tudi, da mu je družina preprečila dostop do brata, s katerim se je lahko pogovarjal samo po telefonu. Ali naj bi bil ujetnik v svojem domu, žena pa da samo čaka, da se bo lahko dokopala do njegovega denarja. Takrat je te govorice zanikala njegova hčerka May May – kot je dejala, se te redno pojavljajo, a da jih ne gre jemati resno. Pred časom pa je spregovoril tudi Alijev sin, Ali mlajši – januarja je dejal, da oče gotovo ne bo živel še 356 dni: »Upam in molim, da bolezen čim prej naredi konec očetovemu trpljenju.«