To sicer moti marsikaterega delodajalca, ki želi zaposlenim preprečiti, da bi na delo prihajali zadeti, zato jih vse več posega po rutinskih testih za to substanco. Vendar rutinski urinski testi prikažejo, ali je nekdo uporabljal marihuano v zadnjih tridesetih dneh in ne, ali je pod njenim vplivom trenutno. Prepoved dela na podlagi takšnega testa bi torej bila ostro poseganje v osebno svobodo zaposlenih.
Ameriški delodajalci sicer vedno pogosteje posegajo po takšnih metodah in od svojih zaposlenih zahtevajo, da se odpovejo uporabi marihuane tudi v svojem zasebnem življenju. Tudi v Koloradu in Washingtonu je zaposleni lahko odpuščen, četudi kadi po službi, v prostem času. Zdi se, da je po legalizaciji gonja proti kadilcem še večja.
Pa marihuana res tako slabo vpliva na sposobnost za delo? Nova raziskava iz Univerze v Minessoti kaže, da prevladujoče mnenje, da marihuana upočasni možganske funkcije, pravzaprav ni resnično. Raziskovalci so namreč ugotovili, da so uživalci marihuane visoko funkcionalni, imajo relativno enake mentalne zmožnosti kot kontrolna skupina, ter boljšo hitrost procesiranja informacij.
Študenti, ki so redni kadilci te droge, so bili namreč enako uspešni pri testih delovnega spomina in verbalnega učenja, boljši pa pri testih govorne spretnosti in procesiranja informacij. Malce slabše so se izkazali pri testih odločanja, angažiranosti in verbalnega spomina.
Čeprav je smiselno, da pod vplivom psihoaktivnih substanc ljudje ne smejo operirati z nevarnimi stroji, pa je gonja proti kadilcem marihuane s strani delodajalcev morda kontraproduktivna.
