Britanski politik Michael Gove, ki sicer skrbi za koalicijski red v britanskem parlamentu je dejal, da se bo Anglija zaradi visoke podpore samostojnosti Škotske (za odcepitev je glasovalo kar 1,6 milijona volivcev), vseeno odrekla večjemu delu centralizirane moči. Kar pomeni, da naj bi Škotska vseeno dobila več avtonomije kot je je imela do sedaj.
Pozitivno se je odzval tudi generalni sekretar severnoatlantske vojaške zveze NATO, Anders Fogh Rasmussen, ki je dejal, da je Združeno kraljestvo bila ustanovna članica zveze, in da bo še dalje igrala vodilno vlogo v zavezništvu.
Prav tako so odločitev proti neodvisnosti pozdravili finančni trgi. Po prvi objavi delnih rezultatov je namreč vrednost britanskega funta narasla na najvišjo raven v zadnjih treh tednih. Tako bo Velika Britanija očitno še dalje ostala evropska finančna trdnjava.
Škotski premier Alex Salmond iz vrst Škotske nacionalne stranke pa sicer obžaluje rezultat, vendar je dejal, da spoštuje voljo volivcev. Vseeno pa se je zahvalil kar milijonu in šeststo tisoč volivcem, ki so glasovali za neodvisnost. 
Opazijo pa se že prva nova trenja med Škotsko in Anglijo. Konservativni angleški politiki namreč zahtevajo, da se mora, v primeru večje avtonomnosti Škotske, škotskim politikom omejiti odločanje o zakonih in ukrepih, ki se tičejo zgolj Anglije. Tako se kljub odločitvi dveh milijonov škotskih volivcev, da ostanejo znotraj Združenega kraljestva, trend antagonizmov med prebivalci enega in drugega ozemlja nadaljuje.
