Svet

Umore neonacistične celice v Nemčiji bi lahko preprečili

STA/G.G.
22. 8. 2014, 15.50
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.55
Deli članek:

Preiskava v nemški deželi Turingija je razkrila, da bi niz umorov priseljencev, ki jih je zagrešila teroristična celica Neonacistično podzemlje (NSU), lahko preprečili, če ne bi pristojni preiskovalni organi zagrešili izjemno hudih napak. Ministrska predsednica Turingije Christine Lieberknecht se je zaradi tega svojcem žrtev opravičila.

Reuters
Fotografija je simbolična.
Nemčijo je novembra 2011 pretreslo razkritje skrajno desničarske celice NSU. Ta se je v bistvu razkrinkala sama, ko sta dva člana po neuspelem ropu storila samomor, tretja članica pa se je predala policiji in ji trenutno sodijo. Vsi trije so izhajali iz Turingije.

Kot se je izkazalo, je trojica med letoma 2000 in 2006 umorila devet priseljencev večinoma turškega porekla, leta 2007 pa še policistko. Izvedla je tudi številne bančne rope. Policija ji leta ni prišla na sled.

Ob razkritju celice so prišle na dan številne napake, ki so jih v letih pred tem zagrešili nemški varnostni organi. Več kot 13 let so namreč člani NSU, ki so si nadeli lažne identitete, lahko praktično nemoteno živeli in izvajali svoje zločine.

O primeru so že izvedli zvezno preiskavo, poročilo, ki ga je v četrtek objavila preiskovalna komisija deželnega parlamenta v Turingiji, pa je sedaj ugotovilo, da preiskovalni organi, na prvem mestu turinški urad za zaščito ustave, informacij o NSU niso naprej delili s policijo in drugimi pristojnimi službami. Urad za zaščito ustave je imel nalogo spremljati ekstremiste v Turingiji, ki je bila v 90. letih minulega stoletja utrdba skrajne desnice.

Glede na v četrtek objavljeno poročilo, ki ima kar 1800 strani, je omenjeni urad pomembne člane neonacističnega gibanja najemal kot informatorje, jim plačeval prekomerne mesečne honorarje, nato pa policiji ni posredoval informacij, ki jih je na ta način dobil, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Poročilo sicer ni našlo dokazov o tem, da bi morilci uživali zaščito med visokimi uradniki, o čemer so glasno ugibali vodje priseljenskih skupnosti v Nemčiji. Tako kot predhodna zvezna preiskava tudi poročilo v Turingiji krivdo za to, da je lahko prišlo do niza umorov, pripisuje nesposobnosti in medsebojnemu ljubosumju varnostnih agencij. Te bi lahko vse skupaj preprečile, če ne bi zagrešile tako hudih napak.

Predsedujoča turinškemu preiskovalnemu odboru Dorothea Marx je v četrtek ob objavi poročila povedala, da izgleda, da se je deželna protiteroristična agencija bala, da bi bili njeni informatorji razkriti in da bi ob posredovanju podatkov policiji izgubila dostop do informacij znotraj neonacističnega gibanja. To je označila za škandalozno, saj je posredovanje informacij obveza.

Ministrska predsednica Turingije Lieberknechtova je zaradi zatajitve preiskovalnih organov danes izrazila sram in obžalovanje ter se opravičila svojcem žrtev NSU.

Kot piše dpa, so nemški organi leta brezplodno preiskovali umore, ki jih je, kot se je kasneje izkazalo, zagrešila NSU. Policija je pri tem večkrat namigovala, da je razlog za umore, katerih žrtve so bili večinoma lastniki trgovin turškega porekla, neplačevanje zaščitnih varščin.

Preiskavi v Turingiji bi lahko sledila nova preiskava na zvezni ravni. O tem namreč trenutno razpravljajo poslanci različnih strank v bundestagu.