Novice Svet24

Medtem se je Nemčija odločila, da orožja Kurdom ne bo pošiljala in bo nudila le humanitarno pomoč.
"Sodelujemo z iraško vlado, da bi orožje čim prej prišlo do Kurdov," je tiskovna predstavnica State Departmenta Marie Harf povedala za ameriško televizijo CNN. ZDA so sicer minuli konec tedna začele z zračnimi napadi za zaščito iraškega prebivalstva pred nasiljem skrajnih islamistov.
Po besedah Harfove so napore za dobavo orožja začeli prejšnji teden. A pri tem ni razkrila, katera agencija vodi operacijo in za katere vrste orožja gre.
Podpiranje kurdskih oboroženih sil oz. pešmerg bi sicer lahko zapletlo odnose ZDA z iraško vlado v Bagdadu, ki se sicer prav tako bojuje proti džihadistom, a ima napete odnose s Kurdi. Harfova je ob tem vztrajala, da obe strani v trenutni krizi sodelujeta.
Na nemškem zunanjem ministrstvu pa so danes zatrdili, da bodo svoje aktivnosti v iraškem konfliktu omejili le na humanitarno pomoč ter da dostave orožje Kurdom na severu Iraka trenutno ni na vidiku, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Tiskovni predstavnik nemške vlade Steffen Seibert je kasneje razložil, da so manjšine v Iraku morale zaradi napredovanja džihadistov že veliko pretrpeti, a da se nemška vlada drži načela, da na vojna območja ne pošilja orožje.
S tem se je pokazala razdvojenost EU glede oboroževanja v Iraku. Francija je namreč na Evropsko unijo danes naslovila zahtevo po "mobilizaciji" spričo prošnje iraških Kurdov po oborožitvi. O iraški krizi bodo sicer v torek razpravljali stalni predstavniki držav članic pri EU. Še ta teden pa naj bi se na temo nasilja v Iraku sešli zunanji ministri držav članic unije.
Medtem je goro Sindžar na severu Iraka, kamor so se v begu pred sunitskimi skrajneži v zadnjih dneh zatekli številni pripadniki verskih manjšin, varno zapustilo najmanj 40.000 jazidov, pripadnikov več tisoč let stare verske manjšine. A še približno 40.000 jazidov čaka na pomoč.