"Zadeve se bodo zaostrovale," je danes za STA dejal Grošelj ter ocenil, da je kriza dobila svojo dinamiko. V začetni fazi je po njegovem mnenju še bila priložnost, da bi se stvari umirile, z zadnjimi dogodki in z vsem nasiljem pa umiritve ni mogoče pričakovati.
Grošelj je krizo označil za zelo kompleksno, saj se na terenu ne spopadata prvotno vpleteni strani, redna ukrajinska vojska in uporniki, temveč uporniki in narodna garda, pri čemer slednja ni sestavni del redne ukrajinske vojske, ampak gre za paravojaške strukture, ki so pod nadzorom ukrajinskega ministrstva za notranje zadeve.
Kot je še pojasnil, narodno gardo povečini sestavljajo pripadniki ultranacionalistične skupine Desni sektor, ki so bili prisotni že v konici aktivnosti na trgu Majdan v Kijevu.
Vse globja kriza, vse več orožja
"Dinamika krize je zdaj zelo nepredvidljiva, bo pa vedno bolj intenzivna. Tudi oborožitev na obeh straneh, uporaba orožja, se vedno bolj krepi," je še menil Grošelj, sicer dober poznavalec razmer v Ukrajini. Nedeljska referenduma, ki sicer odražata stališče dela prebivalstva obeh regij - Doneck in Lugansk - po njegovih besedah nista izpolnjevala niti minimalnih pogojev za legitimnost referendumov. Grošelj je obenem spomnil, da je rezultate uradno že priznala Moskva, medtem ko sta Zahod in Kijev priznanje zavrnila že vnaprej.
Menil je še, da bo Rusija skušala uporabiti rezultate referendumov kot dodaten argument pri pridobivanju mednarodnopravne subjektivitete upornikov oziroma separatistov. Odgovornost za stabilizacijo razmer v Ukrajini je Grošelj pripisal Washingtonu in Moskvi. "To sta ključna akterja, ki lahko v Ukrajini vzpostavita mir, če bi to bilo v njunem interesu," je še dejal ter menil, da je "kriza naplavila na površino tiste ljudi, ki niso ključni odločevalci".
Rešitev krize v rokah ZDA in Rusije?
"Le ZDA in Rusija lahko z jasnim in močnim dogovorom krizo ustavita. In nato vsilita ta dogovor Ukrajini," je dejal. Prvi korak pri razrešitvi krize bi bil po Grošljevem mnenju razorožitev separatističnih sil ter na drugi strani razorožitev narodne garde oz. Desnega sektorja. Ampak na to ne bosta pristali ne ukrajinska ne separatistična stran, je ocenil.
Idealen scenarij bi bila pomiritev
Glede nadaljnjih odnosov med Rusijo in ZDA ter Evropo pa je Grošelj menil, da bi bil idealen scenarij pomiritev, a je po njegovem mnenju verjetnejše nadaljevanje zelo napetih odnosov. Po drugi strani je po njegovih besedah s strani ZDA v zadnjem tednu zaznati nekolike blažje signale do Rusije, predvsem v smislu, da je Rusija nasprotnik le v primeru Ukrajine.
Sam naslednje prelomne točke ne vidi v nadaljnjem zaostrovanju sankcij proti posameznikom in ruskim podjetjem, temveč morebitne sankcije proti kaki gospodarski panogi v Rusiji. "Če bi denimo uvedli gospodarske sankcije proti ruski energetiki, je vprašanje, kaj lahko Rusija s silovito vojaško intervencijo v Ukrajini izgubi," se je med drugim še vprašal Grošelj.
