"Japonska mora preklicati vsa obstoječa dovoljenja ali licence v povezavi z (raziskovalnim programom) JARPA II in se v prihodnje vzdržati podeljevanja kakršnihkoli dovoljenj za izvrševanje programa," je dejal haaški sodnik Peter Tomka.
Medtem ko imata Norveška in Islandija komercialne programe kitolova kljub moratoriju Mednarodne komisije za kitolov iz leta 1986, pa Japonska vseskozi vztraja, da svoj program izvaja v znanstvene namene, čeprav priznava, da meso kitov na koncu pristane na krožnikih.
Po besedah Tomke omenjenih dovoljenj Japonska ne izdaja za namene znanstvenih raziskav. "Dokazi ne kažejo na to, da sta oblika in implementacija programa v sprejemljivem odnosu do njegovih zastavljenih znanstvenih ciljev," je še pojasnil sodnik.
Proces proti Japonski je pred Meddržavnim sodiščem leta 2010 sprožila Avstralija, ki si prizadeva za končanje komercialnega kitolova v Južnem oceanu. Po navedbah Canberre naj bi Japonska od leta 1988 v okviru omenjenega programa ubila več kot 10.000 kitov.
Japonska je medtem sporočila, da je nad odločitvijo haaškega sodišča "globoko razočarana", a da jo bo kljub temu spoštovala, Avstralija pa je razsodbo pozdravila.
Svet
Haaško sodišče Japonski prepovedalo kitolov
Meddržavno sodišče v Haagu je danes odločilo, da mora Japonska prenehati s kitolovom na Antarktiki, ki je po mnenju sodnikov komercialna in ne znanstvena dejavnost, kot jo poskuša prikazati ta vzhodnoazijska država.
Zajem zaslonske slike
