Na referendumu, ki ga Zahod in Kijev ne priznavata, je za priključitev Krima Rusiji po končnih rezultatih glasovalo 96,77 odstotka tistih, ki so se ga udeležili. Volilna udeležba je bila 83,1-odstotna.
Krimski parlament je nato danes razglasil neodvisnost od Ukrajine in uradno zaprosil Rusijo za vključitev v Rusko federacijo kot 22. ruska republika. Z deklaracijo je tudi nacionaliziral vse ukrajinsko premoženje na polotoku. V tem okviru so napovedali tudi razpustitev vseh ukrajinskih vojaških enot.
Združene narode in vse države sveta so pozvali, naj Krim priznajo kot neodvisno državo. V dokumentu tudi piše, da na Krimu ne veljajo več ukrajinski zakoni in odločitve, sprejete v Kijevu. Parlament je ob tem razglasil vrhovno oblast na polotoku in določil, da se mandat poslancem v sedanjem sklicu izteče septembra 2015.
O razmerah na Krimu bodo v torek razpravljali ruski poslanci, ki jih bo nagovoril tudi predsednik države Vladimir Putin.
Začasni ukrajinski predsednik Oleksandr Turčinov je referendum na Krimu označil za veliko farso. V nagovoru v ukrajinskem parlamentu je obsodil "nadaljevanje agresije na Krimu, ki jo Rusija poskuša zakriti s to veliko farso, ki jo imenujejo referendum in ki je Ukrajina in civiliziran svet ne bosta nikoli priznala". Parlament je na njegov poziv potrdil delno mobilizacijo ukrajinske vojske kot odgovor na "vmešavanje Rusije v notranje zadeve Ukrajine". Ukrep omogoča delno mobilizacijo oboroženih sil, vključno s 40.000 rezervisti. Polovico bi jih pripojili vojski, polovico narodni gardi.
Kijev ni zaprosil Nata za vojaško posredovanje
Ukrajinski zunanji minister Andrij Dešicja se medtem je v Bruslju srečal z generalnim sekretarjem Nata Andersom Foghom Rasmussenom in napovedal, da bo Ukrajina zaprosila zvezo Nato za tehnično pomoč. Kijev ni zaprosil Nata za vojaško posredovanje, je dodal.
Po odločitvi volivcev na Krimu sta se po telefonu pogovarjala ameriški predsednik Barack Obama in Putin, ki sta vztrajala vsak pri svojem. Putin je vztrajal pri legalnosti referenduma, Obama je napovedal nove sankcije, ki jih je nato tudi uvedel.
Namignila sta sicer, da bi se bilo mogoče v prihodnje kaj dogovoriti. Putin je povedal, da mora opazovalna misija Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) pokriti vse ukrajinske regije in ni grozil z dodatnim zavzemanjem ukrajinskega ozemlja.
Obama pa je dejal, da obstaja pot do diplomatske rešitve krize, a ne dokler ruska vojska nadaljuje z vpadi na ukrajinsko ozemlje. Velike vojaške vaje Rusije ob meji z Ukrajino pa le povečujejo napetosti.
Zunanji ministri EU sprožili drugi krog sankcij proti Rusiji
Ker Moskva ni ukrepala za zmanjšanje napetosti v Ukrajini, so zunanji ministri EU na zasedanju v Bruslju sprožili drugi krog sankcij proti Rusiji. Ta vključuje prepoved potovanja v unijo in zamrznitev premoženja 21 ruskim in krimskim politikom ter predstavnikom vojaških sil, odgovornim za ogrožanje ozemeljske celovitosti, suverenosti in neodvisnosti Ukrajine.
Na kazenskem seznamu je osem politikov s Krima in trinajst Rusov, med katerimi je deset politikov in trije predstavniki vojaških sil, a nobenega člana ruske vlade. Sankcije so že začele veljati.
Na seznamu so predsednik krimske vlade Sergej Aksjonov, ker je bil na položaj izvoljen ob prisotnosti proruskih oboroženih sil in ker je lobiral za referendum, ter predsednik krimskega parlamenta Vladimir Konstantinov, župan Sevastopola Aleksej Čalij in šef krimske obveščevalne službe Pjotr Zima, prav tako zaradi separatističnih teženj. Na seznamu je tudi Deniz Berezovski, ki je bil imenovan za poveljnika ukrajinske mornarice, a je nato prestopil h krimskim oboroženim silam.
Med trinajstimi kaznovanimi Rusi pa so člani dume ter trije visoki predstavniki vojaških sil - poveljnik črnomorske flote Aleksandr Vitko, poveljnik zahodnega vojaškega okrožja Anatolij Sidorov in poveljnik južnega vojaškega okrožja Aleksandr Galkin.
Gre za drugi krog sankcij v skladu s tristopenjskim načrtom, ki ga je pred desetimi dnevi sprejel vrh unije. V prvem krogu so zamrznili pogovore o vizumski liberalizaciji ter novem sporazumu o odnosih med EU in Rusijo.
Obenem je iz Washingtona prišla novica, da je Obama odredil zamrznitev premoženja sedmim visokim ruskim politikom, med katerimi je tudi podpredsednik ruske vlade Dmitrij Rogozin, bivši ruski veleposlanik pri zvezi Nato, ter dvema predstavnikoma oblasti na Krimu, odstavljenemu ukrajinskemu predsedniku Viktorju Janukoviču in enemu njegovemu sodelavcu.
Tudi v EU bodo v prihodnjih dneh sledili nadaljnji ukrepi, če bo Rusija še naprej zaostrovala razmere. V tretjem krogu so predvidene gospodarske sankcije. O tem bo razpravljal in odločal vrh unije, ki se sestane v četrtek in petek.
Referendum je potekal ob očitni prisotnosti oboroženih vojakov
Ministri EU so pričakovano ostro obsodili "nezakonit" nedeljski referendum. Gre za jasno kršitev ukrajinske ustave, zato unija izida ne priznava.
Tudi Slovenija zavzema omenjena stališča in zagovarja ozemeljsko nedotakljivost Ukrajine, sicer pa še vedno pričakuje, da se bo kriza reševala po diplomatski poti, je poudaril vodja slovenske diplomacije Karl Erjavec v Bruslju. Referendum je potekal ob očitni prisotnosti oboroženih vojakov, ob ustrahovanju civilnih aktivistov in novinarjev, blokadi ukrajinskih televizijskih programov in motnjah v civilnem prometu na Krim in s polotoka, so še zapisali ministri v sklepih.
Poleg tega EU obžaluje jasna znamenja krepitve ruskih vojaških sil na Krimu ter zavračanje dostopa predstavnikom ZN in Ovseja do Krima ter poziva k takojšnji napotitvi opazovalne misije Ovse v Ukrajino.
Strokovnjak za mednarodne odnose Milan Brglez je medtem za STA ocenil, da ima referendum na Krimu določeno mero legitimnosti tako kot vsaka oblika neposrednega ljudskega odločanja, bolj vprašljiva pa je njegova legalnost. Problem je, kako ta referendum umestiti znotraj pravnega reda Ukrajine, ker je vsekakor sporno, na kakšen način je bil izveden. Sporna je tudi prisotnost ruskih sil na Krimu, je povedal Brglez.
