Ko smo vsi mislili, da se napetosti v Ukrajini vendarle umirjajo, smo doživeli neprijetno presenečenje, ki lahko ima po mnenju političnih analitikov daljnosežne posledice. Zamenjava oblasti v Kijevu je sprožila množične proteste na proruskem vzhodu države, kjer odstavljeni predsednik Viktor Janukovič uživa močno podporo. Gre za krizo, ki je potencialno najbolj nevarna svetovnemu miru vse od konca hladne vojne leta 1991.
Ta kriza, ki smo ji priča v zadnjih dneh, ni samo evropsko-ruska, temveč ima globalen značaj, saj so vanjo vpletene vse večje svetovne sile, vključno z Združenimi državami Amerike. Dejstvo je, da so ruske sile že vkorakale na Krimski polotok, tamkajšnji prebivalci pa so jih sprejeli z mešanimi občutki. Večinsko rusko prebivalstvo na Krimskem polotoku je ruske vojake dočakalo kot odrešitelje. »Sprva smo bili šokirani nad celotno situacijo, sedaj pa to (rusko intervencijo, o. p.) vidimo kot osvoboditev,« je dejala bivša učiteljica iz Sevastopola na Krimskem polotoku.
Prebivalci, ki so drugačnega mnenja, se v teh dneh držijo v ozadju. »To, čemur smo priča, je prava zmešnjava. Mislim, da gre za rusko agresijo na neodvisno Ukrajino,« je dejal upokojeni rudar, ki, razumljivo, ne želi biti imenovan. V luči naraščajočih napetosti v že tako nemirni Ukrajini je ameriški predsednik v soboto poklical svojega ruskega kolega Vladimirja Putina. Izrazil je globoko zaskrbljenost zaradi jasne kršitve ukrajinske suverenosti in ozemeljske celovitosti, ki je v nasprotju z mednarodnim pravom, vključno z Ustanovno listino OZN in sporazumom z Ukrajino iz leta 1997 o vojaških bazah.
Obama je Putina pozval, naj umakne vojsko nazaj v oporišča na Krimu in ne stori česa podobnega drugje v Ukrajini. Putinu je dal jasno vedeti, da bo nadaljevanje kršenja ukrajinske suverenosti negativno vplivalo na položaj Rusije v mednarodni skupnosti. Na temo ruske intervencije v Ukrajini je ta konec tedna zasedal tudi Varnostni svet Združenih narodov (VS ZN). Ruski veleposlanik pri ZN Vitalij Čurkin je osamljen branil postopke svoje države pred kritikami veleposlanikov Ukrajine, ZDA, Velike Britanije in Francije.
Na zadnje dogodke se je včeraj odzvala tudi visoka zunanjepolitična predstavnica EU Catherine Ashton, ki je Rusijo pozvala, naj ne uporabi sile v Ukrajini. »Enotnost, suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine morajo vse strani ves čas spoštovati,« je v sporočilu za javnost poudarila Ashtonova, ki je za danes sklicala izredno zasedanje zunanjih ministrov EU, namenjeno razmeram v Ukrajini. Včeraj so se medtem razmere na Krimu še zaostrile. Ukrajina je namreč vpoklicala vse svoje vojaške rezerviste. Obenem je ukrajinski svet za nacionalno varnost zunanjemu ministrstvu zaukazal, naj za pomoč pri zagotavljanju varnosti v državi zaprosi ZDA in Veliko Britanijo. Svojo prisotnost na Krimu povečuje tudi Rusija.
Samo v soboto ponoči je na letališču v Sevastopolu pristalo 11 ruskih vojaških helikopterjev in sedem transportnih letal. Ruska vojska je obenem zasegla orožje v radarskem oporišču in pomorskem učnem centru v bližini mesta Sudak na Krimu, tamkajšnje osebje pa pozvala, naj sodeluje z zakonitimi oblastmi na polotoku. Ostro je proti Putinu nastopil tudi generalni sekretar zveze NATO Anders Fogh Rasmussen, ki je včeraj dejal, da Rusija z zadnjimi dejanji ogroža mir v Evropi, in jo obenem pozval, naj umiri strasti. Upamo lahko samo, da bo ostalo pri besedah, a glede na to, da se ruski civilisti na Krimu oborožujejo, je to malo verjetno.
