Vprašanje podpisa sporazuma o krepitvi trgovinskih in drugih vezi z Ukrajino, imenovanega pridružitveni sporazum, je bilo najbolj odmevna točka današnjega zasedanja zunanjih ministrov EU.
Članice so sicer različno stroge. Nekatere vztrajajo, da mora Kijev izpolniti vse pogoje, vključno s tem, da bivši premierki Juliji Timošenko omogoči zdravljenje v Nemčiji. Nekatere so popustljivejše.
Slovenija je poleg baltskih držav ter Poljske, Češke, Slovaške in Madžarske v skupini, ki meni, da ni nujno, da so pogoji v celoti izpolnjeni, je pojasnil vodja slovenske diplomacije Erjavec.
Te države namreč po njegovih besedah ocenjujejo, da je Ukrajina že dosegla velik napredek, in poudarjajo, da je podpis sporazuma šele začetek dolgotrajnega procesa reform, zlasti v pravosodju, tako da Kijev v vsakem primeru čaka še veliko dela.
Pojavil se je tudi predlog, da se podpis odloži za leto dni, a slovenski minister ob tem opozarja, da je lahko to "zamujena zgodovinska priložnost". Podpis sporazuma z Ukrajino je namreč po njegovih besedah za EU "zelo pomemben z geostrateškega vidika".
"Mislim, da bi bilo zelo narobe, če bi vezali podpis le na Timošenkovo. Za nekatere je to strog pogoj, jaz pa povem, kakšno je naše stališče. Menimo, da gre za proces. Bojim se, da če bi priložnost zamudili, je dolgo ne bo več," je pojasnil Erjavec.
Ob tem je spomnil na posledice vrha zveze Nato v Bukarešti, ki ni sprejel odločitve o članstvu Makedonije. "Prepričan sem, da če bi takrat v Bukarešti vedeli, kakšne daljnosežne posledice bo imel nesprejem Makedonije, bi morda še bolje premislili," je menil.
Evropske vrednote so resda na prvem mestu, a uresničevanje vrednot v tem delu sveta je pogojeno tudi s časom, vsaka država potrebuje čas za reforme in da prevzame te vrednote; to je proces, ki se ne zgodi čez noč, je Erjavec pojasnil stališče Slovenije.
Svoje besede je podkrepil s primerom Slovenije. Čeprav smo leta 2004 prevzeli vso evropsko zakonodajo, je vprašanje, ali res živimo v skladu z vrednotami EU; zelo težko na primer govorimo, da imamo v Sloveniji sojenje v razumnem roku, je ponazoril.
Unija sedaj čaka na to, kaj se bo v torek zgodilo v ukrajinskem parlamentu. Ta naj bi sprejel tri zakone - o volitvah, o tožilstvu in o zdravljenju zapornikov v tujini, ki naj bi omogočil Timošenkovi operacijo hrbta v Nemčiji.
Podpis sporazuma z Ukrajino je za EU strateško pomemben, saj bi veliko vzhodno sosedo, bivšo sovjetsko republiko, približal Evropi in oddaljil od Rusije. Moskva sicer pritiska na Kijev, naj se raje pridruži njeni carinski uniji, v kateri sta Kazahstan in Belorusija.
Erjavca odziv Rusije na načrtovan podpis sporazuma z Ukrajino, na primer morebitne trgovinske sankcije, ne skrbi. EU bi po njegovih besedah vsekakor preprečila, da bi ukrajinsko gospodarstvo utrpelo večjo škodo.
Tudi na splošno minister ocenjuje, da v primeru podpisa ne bi prišlo do večje škode zaradi ruskega pritiska. Tudi Rusija ima interes, da še naprej normalno posluje z Ukrajino - gospodarski tokovi gredo preko političnih odnosov, je izpostavil Erjavec.
EU naj bi sporazum z Ukrajino podpisala na vrhu vzhodnega partnerstva, torej vrha EU in šestih bivših sovjetskih republik - Ukrajine, Belorusije, Armenije, Azerbajdžana, Moldavije in Gruzije, ki bo 28. in 29. novembra v litovski prestolnici.
Ministri so razpravljali tudi o težavah v BiH, pri čemer je Slovenija predlagala, naj unija problem političnega zastoja v BiH rešuje po vzoru dialoga Srbije in Kosova, je povedal minister Erjavec.
Pri tem je Erjavec opozoril, da lahko ima krčenje predpristopnih sredstev za BiH negativne posledice za vzdušje pred volitvami, saj lahko to politični igralci izkoristijo v kampanji.
Sicer pa so zunanji ministri EU danes izrazili močno zaskrbljenost nad humanitarnimi, socialnimi, gospodarskimi, političnimi in varnostnimi posledicami sirske krize za celotno regijo, še posebej Libanon in Jordanijo.
Posledice sirske krize za stabilnost, naravne in gospodarske vire, izobraževalne in zdravstvene sisteme ter trge dela sosednjih držav je brez primere, opozarjajo ministri.
Močno jih skrbi tudi dejstvo, da 9,3 milijona Sircev v državi krvavo potrebuje zunanjo pomoč. Še posebej jih skrbi prihajajoča zima in izbruh bolezni, zato pozivajo k pravočasnemu cepljenju.
Globoko so zaskrbljeni tudi zaradi omejenega dostopa humanitarnih organizacij v Siriji, saj ta še spodbuja beg Sircev v sosednje države, in pozivajo k takojšnji odpravi vseh ovir.
Poleg tega unija vse sirske igralce poziva, naj ustavijo podporo vsem tujim borcem, ki delujejo v Siriji, in poziva k naglemu uničenju sirskega kemičnega orožja.
Omenjena dejstva potrjujejo nujnost ustavitve nasilja in politične rešitve, zato unija poziva k čimprejšnjemu sklicu druge ženevske konference, ki naj bi prinesla takšno rešitev.
"Le politična rešitev, ki bo zagotovila enotno, vključujočo in demokratično Sirijo, lahko prekine grozljivo prelivanje krvi in to grožnjo regionalni stabilnosti brez primere," znova poudarja EU.
Svet
Kam se bo obrnila Ukrajina?
EU danes še ni odločila o podpisu sporazuma o krepitvi vezi z Ukrajino, saj Kijev še ni izpolnil pogojev. Nekatere članice vztrajajo, da mora bivši premierki Juliji Timošenko omogočiti zdravljenje v tujini, druge, tudi Slovenija, so popustljivejše. Katero smer - k EU ali Rusiji - bo ubrala Ukrajina, tako za zdaj ostaja vprašanje brez odgovora.
Reuters
