Razkritja glede spornega množičnega nadzora, ki ga tako doma kot v tujini izvaja NSA, so mediji prvič objavili v začetku poletja, ko je Snowden pobegnil iz ZDA in se najprej zatekel v Hongkong, nato pa v Rusijo. Potem ko se je prvi šok že malce polegel, so pred slabim mesecem v javnost prišle še precej bolj sporne prakse ameriških obveščevalcev v tujini.
Tako se je med drugim izkazalo, da je NSA celo desetletje prisluškovala mobilnemu telefonu Merklove. Sledila so opravičila ameriškega predsednika Baracka Obama in zatrjevanje, da je bilo prisluškovanja konec letos poleti, takoj ko je zanj izvedel Obama. Visoka nemška delegacija se je hitro odpravila na pogovore v Washington, ki naj bi jim sledili še novi.
Kasneje je tako Nemce kot tudi ostale Evropejce dodatno razjezilo še razkritje o vohunskih gnezdih, nameščenih na ameriških veleposlaništvih v številnih prestolnicah - od Berlina, Madrida, Pariza do Prage, Aten, Tirane in številnih drugih.
Obenem je sicer tudi prišlo na dan, da so mnoge obveščevalne agencije, med njimi tudi nemška BND, dejansko same izvajale obsežen nadzor spletnih in telefonskih komunikacij svojih državljanov, nato pa te podatke delile z Američani.
Tako uradni Berlin kot Washington kljub vsemu ostajata optimistična, da je mogoče sodelovanje med tajnimi službami relativno hitro postaviti na novo osnovo in obnoviti zaupanje med državama.
Nemško zvezno tožilstvo medtem preiskuje, ali so bili zaradi spornih nadzornih operacij kršeni nemški zakoni. Nemška vlada pa med drugim razmišlja o tem, da bi zaslišala kar samega Snowdna, ki je pripravljen pomagati pri razčiščevanju celotne afere. Zaenkrat v Berlinu sicer odločno zavračajo možnost, da bi Snowden dobil azil v Nemčiji, z njim bi se pogovarjali v Moskvi.
Svet
Izredna seja o aferi, ki jo je razkril Snowden
Nemški parlament bo danes razpravljal o aferi, ki jo je z razkritjem spornih praks ameriških obveščevalcev sprožil žvižgač Edward Snowden. Ameriška varnostna agencija NSA naj ne bi le množično nadzorovala spletne in telefonske komunikacije številnih Evropejcev, temveč med drugim tudi prisluškovala nemški kanclerki Angeli Merkel.
Reuters
