Gre za primer, v katerem so konec oktobra znova preložili razpravo, potem ko je Raguz ugotovil, da se strani v postopku ne strinjata o ničemer. Odvetnica PBZ je zahtevala mirovanje postopka, odvetnik LB pa je vztrajal pri prekinitvi postopka.
Sodnik je takrat napovedal, da bo odločitev o mirovanju ali prekinitvi postopka objavil naknadno po pisni poti. V odločitvi o nadaljevanju postopka, ki jo je danes povzel Večernji list, je pojasnil, da je zavrnil predlog hrvaške strani za mirovanje postopka, ker s tem nista soglašala odvetnika slovenskih bank.
Obenem ni ugodil niti slovenski zahtevi, češ da niso izpolnjeni zakonski pogoji za prekinitev, dodaja zagrebški časnik. Obe strani se lahko pritožita na odločitev sodnika.
Kot poudarja časnik, je Raguz na ta način razrešil tudi dvome o prevodu angleške besede "stay" iz memoranduma, ki sta ga marca letos v Mokricah podpisali obe vladi. V Zagrebu so namreč izraz prevedli kot mirovanje postopka, v Ljubljani pa kot prekinitev sojenja.
Prevod, o katerem sta se strani prerekali več mesecev, ni več pomemben, ker se postopek nadaljuje, še piše časnik. "Tudi če bi uradni sodni tolmač zatrdil, da beseda "stay" v hrvaščini pomeni prekinitev, to ne bo pomenilo, da bo sodišče prekinilo postopek, ker niso izpolnjeni vsi zakonski pogoji za prekinitev," navaja.
Izpostavlja, da sodišče niti ne obravnava memoranduma kot meddržavno pogodbo, ki bi bila nad hrvaškimi zakoni, ker dogovor iz Mokric ni potrjen ne v hrvaškem saboru niti ni objavljen v hrvaškem uradnem listu. S tem podpira mnenje hrvaške vlade, ki je memorandum sprejela kot mednarodni dokument in ga izvaja v skladu z določili hrvaškega zakona o pravdnem postopku.
Ta predvideva mirovanje postopka za leto dni ob soglasju obeh strani zaradi poskusa mirnega reševanja spora, z možnostjo podaljšanja za še največ leto dni ob vnovičnem soglasju strani v postopku. Potem ga sodišče lahko nadaljuje po uradni dolžnosti.
Slovenska stran je opozorila, da je memorandum mednarodna pogodba in je tako nad domačo zakonodajo. Slovenija je, med drugim tudi v Evropskem parlamentu, opozorila, da se obravnave kljub memorandumu nadaljujejo ter izrazila pričakovanje, da bodo sporna sojenja ustavljena.
Raguz je pojasnil, da Hrvaška z memorandumom ni prevzela mednarodne pravne obveznosti, ker sta državi soglašali, da bodo vprašanje prenesenih deviznih prihrankov zagrebške podružnice LB urejali na podlagi sporazuma o sukcesiji, kar je zgolj potrditev že podpisane pogodbe o nasledstvu. Zato ni možno znova prevzeti enake obveznosti, še navaja časnik.
Sodnik je tudi poudaril, da ni dokazov, da bi se Banka za mednarodne povezave (Bis) v Baslu razglasila za pristojno pri posredovanju v pogajanjih med Hrvaško in Slovenijo, kot sta jo julija prosili obe državi.
Hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić je konec oktobra napovedala, da se bosta glede reševanja spora o LB novembra znova sešla s slovenskim kolegom Karlom Erjavcem. Na srečanju bosta tudi finančna strokovnjaka France Arhar in Zdravko Rogić. Po besedah Pusićeve imata Arhar in Rogić nekaj predlogov o možnih rešitvah spora.
Medtem pa je napovedano, da bosta 10. decembra na zagrebškem sodišču stekla še dva postopka v tožbah PBZ in Zagrebške banke proti LB in NLB.
Svet
Sodišče v Zagrebu bo nadaljevalo postopek proti LB in NLB
Sodnik zagrebškega občinskega sodišča Nikola Raguz je odločil, da bodo nadaljevali postopek v primeru ene od tožb Privredne banke Zagreb (PBZ) proti Ljubljanski banki (LB) in NLB, danes poroča Večernji list. Raguz ni sprejel ne hrvaške zahteve o mirovanju postopka niti slovenske o prekinitvi postopka. Obe strani se lahko pritožita.
