Ponovno pa je v predlogu tudi obdavčitev sakralnih objektov, poleg tega pa je prav tako predvidena višja obdavčitev industrijskih in poslovnih nepremičnin.
Kot je zapisano v predlogu zakona, slednji uvaja nov sistem davka na nepremičnine, s katerim se nadomesti dozdajšnja obdavčitev nepremičnin z nadomestilom za uporabo stavbnih zemljišč, davkom od premoženja in dajatev, ki obremenjuje gozdna zemljišča – pristojbina za vzdrževanje gozdih cest. Predlagajo tudi, da se z uvedbo davka na nepremičnine ukine davek na nepremično premoženje večje vrednosti.
Od davka prvo leto pričakujejo 205 milijonov evrov priliva v državni proračun.
Predmet obdavčitve so vse nepremičnine, ki so na presečni datum, 1. januarja leta odmere, evidentirane v registru nepremičnin ali izpolnjujejo pogoje za to, da bi morale biti evidentirane v registru nepremičnin. S tako široko definicijo se v obdavčitev vključujejo vse vrste stavb in tudi vse vrste zemljišč, torej tudi kmetijska in gozdna zemljišča. Davčna osnova je posplošena tržna vrednost. Kot zavezanca za davek se določa lastnika, fizično ali pravno osebo.
Preidimo h konkretnim številkam. Kot je omenjeno v 6. členu (davčne stopnje), naj bi davčne stopnje znašale: predvidena davčna stopnja za rezidenčne stanovanjske nepremičnine je 0,15 odstotka, za nerezidenčne stanovanjske nepremičnine (prazna stanovanja) 0,50 odstotka, za poslovne in industrijske nepremičnine razen energetskih nepremičnin 0,75 odstotka, za kmetijske stavbe 0,30 odstotka ter za druge stavbe (javne stavbe, kulturni spomeniki, sakralni objekti) 0,50 odstotka. Predvidene davčne stopnje za zemljišča pa so: za kmetijska zemljišča 0,15 odstotka, za gozdna zemljišča 0,07 odstotka, za zemljišča za poslovno in industrijsko rabo 0,75 odstotka, za zemljišča za energetsko rabo 0,40 odstotka, za ostala zemljišča (stavbna zemljišča, zemljišča za gradnjo stavb itd.) pa 0,50 odstotka.
Razjasnimo še pojma nerezidenčne stanovanjske nepremičnine. Po omenjenem predlogu se kot nerezidenčna stanovanjska nepremičnina šteje nepremičnina, v kateri na dan 1. januarja leta, za katero se davek odmerja, lastnik oziroma solastnik nima prijavljenega stalnega prebivališča oziroma v njej na ta dan ni prijavljenega vsaj polletnega odplačnega tržnega ali neprofitnega najema. Z drugimi besedami je torej nerezidenčna stanovanjska nepremičnina prazno stanovanje.
In še to: za rezidenčne in nerezidenčne stanovanjske nepremičnine, katerih vrednost presega 500.000 evrov, naj bi se davčna stopnja za vrednost nad 500.000 evrov povečala za 0,25 odstotne točke.
Določene nepremičnine pa naj bi bile davka oproščene. Kot je namreč zapisano v predlogu, so davka oproščene nepremičnine v lasti ali v uporabi tujih držav za potrebe diplomatskih in konzularnih predstavništev, v lasti mednarodnih organizacij ali njihovih predstavništev, če tako določajo mednarodne pogodbe, in v lasti institucij EU v Sloveniji. Oprostitev pa velja tudi za nepremičnine, ki so evidentirane kot javno dobro, in različne vrste varovalnih in zaprtih gozdov, ki jih ni mogoče gospodarsko izkoriščati.
Davčna osnova bo po predlogu posplošena tržna vrednost nepremičnin, navedena v registru nepremičnin na 1. januarja leta, za katerega se bo davek odmerjal. Davek na nepremičnine se sicer plačuje enkrat letno. Kot je še moč razbrati iz predloga, bi davek, ki bi nadomestil obstoječe dajatve na nepremičnine, uvedli z letom 2014, ministrstvo za finance pa prvo leto pričakuje 205 milijonov evrov priliva v državni proračun.
Davčne stopnje za stavbe ali dele stavb:
- 0,15 odstotka za rezidenčne stanovanjske nepremičnine,
- 0,50 odstotka za nerezidenčne stanovanjske nepremičnine,
- 0,40 odstotka za energetske nepremičnine,
- 0,30 odstotka za kmetijske stavbe,
- 0,50 odstotka za druge stavbe (javne, kulturne spomenike, sakralne objekte itd.).
Davčne stopnje za zemljišča:
- 0,15 odstotka za kmetijska zemljišča,
- 0,07 odstotka za gozdna zemljišča,
- 0,75 odstotka za zemljišča za poslovno in industrijsko rabo,
- 0,40 odstotka za zemljišča za energetsko rabo,
- 0,50 odstotka za ostala zemljišča (stavbna zemljišča …).
