Idejo za ta članek nam je posredovala bralka, ki je v kratkem sporočilu zgroženo in jezno zapisala: »Torbico LV sem kupila prek spleta. Namesto torbice pa sem dobila le obvestilo, da je bil storjen prekršek in da bo izdelek uničen. Zanjo sem odštela 54 evrov in prisežem, da nisem vedela, da ni original. Zgrožena in ogorčena sem!« SlimSammy '87 
Nakup ponaredkov nam lahko prinese kup problemov
Gospa, ki nam je pisala, je torbico kupila prek spletne strani www.ioffer.com, prek katere lahko po smešnih cenah kupujemo ponarejene izdelke vseh svetovnih blagovnih znamk. Malo verjetno je, da gospa NI vedela, kaj kupuje, saj so v nekaterih primerih cene izredno nizke. Njen nakup se je končal precej klavrno, saj vse pakete, ki ne prihajajo iz Evropske skupnosti, na carini dobro pregledajo …
Ponaredke lahko nabavite tudi v sosednji Hrvaški, kjer so cene ponarejenih torbic od 70 do 120 evrov. Te se v večini primerov dobi kar na stojnicah in njihova cena je obratno sorazmerna z vašo zmožnostjo barantanja. Podobna situacija je tudi v drugih državah nekdanje Jugoslavije, s tem da v Srbiji ne boste odšteli več kot 30 evrov. Tudi v Bosni, Grčiji in Turčiji gredo omenjene torbice kot za med, zanje ni treba odšteti več kot 50 evrov.
Njena.si
Inina zgodba: to je recept za njeno popolno preobrazbo
Pozor, v Italiji vas lahko kaznujejo!
Če ste kdaj dopustovali v sosednji Italiji, ste gotovo naleteli na temnopolte prodajalce, ki ponaredke ponujajo kar na plažah. Če se boste odločili za tak nakup, pa vedite, da je hudo tvegan, saj vas lahko italijanska finančna policija oglobi za celih 2000 evrov. 
Kot je zapisano na spletni strani: www.carina.gov.si: Ena pomembnejših nalog sodobnih carinskih uprav je varovanje pravic intelektualne lastnine. To so pravice, ki izhajajo iz intelektualne dejavnosti na industrijskem, znanstvenem ali umetniškem področju. Slovenska carina lahko začasno zadrži blago, za katero sumi, da se z njim krati neka pravica intelektualne lastnine. O tem obvesti imetnika pravice (npr. nosilca blagovne znamke). Ta lahko zahteva uničenje blaga, s čimer uvoznik oziroma oseba, ki z blagom razpolaga (domnevni kršitelj), lahko soglaša ali pa temu nasprotuje.
