Tožilec ga je prikazal kot arogantnega in brezobzirnega egoista, ki je izdal državo s predajo zaupnih dokumentov organizaciji WikiLeaks. Manning predaje 700.000 dokumentov o vojni v Iraku in Afganistanu ter diplomatskih depeš State Departmenta ne zanika. To je tudi priznal skupaj z nekaterimi drugimi točkami obtožnice, ki jih je skupaj 21. Za ta priznanja bi ga lahko obsodili na največ 20 let zapora. Vendar pa tožilci priznanja niso sprejeli in so šli naprej z vsemi točkami obtožnice, vključno z najhujšo. To je pomoč sovražniku, zaradi katere Manningu grozi dosmrtni zapor.
Manningova obramba bo imela sklepni nagovor danes, nato pa bo sodnica, polkovnica Denise Lind napisala sodbo. Manningovi odvetniki so se namreč odločili, da se ne bodo zagovarjali pred vojaško poroto, ampak se bodo prepustili sodnici. Kazen, ki jo bo izrekla, lahko kasneje sicer omili vojaški poveljnik Washingtona, general Jeff Buchanan.
Manningovi odvetniki bodo danes trdili, da je bil nekdanji vojaški obveščevalni analitik v Bagdadu idealist, ki je zaradi razočaranja nad ravnanjem ameriške vlade v času od novembra 2009 do aretacije spomladi leta 2010 snel zaupne dokumente z računalnika in jih predal WikiLeaksu v objavo z namenom, da razkrije umazanije in s tem pomaga končati vojne. Prav tako bodo trdili, da objave niso imele hujših posledic, kot le nekaj zadrege na strani ZDA, še bolj pa na strani zaveznikov in drugih držav.
Tožilec major Ashden Fein je v četrtek prikazal povsem drugačno podobo. Trdil je, da je Manning izdajalec, ki je želel s predajo dokumentov skupini "protivladnih aktivistov in anarhistov" postati slaven, predvsem pa škodovati ZDA. Dokumente naj bi pri Manningu naročal ustanovitelj WikiLeaksa Julian Assange.
Manning naj bi vedel, da bodo dokumente videli tudi sovražniki iz teroristične mreže Al Kaide, kot je pokojni Osama bin Laden, pri katerem so našli objave na WikiLeaksu. Tožilci sicer morajo dokazati, da je Manning dokumente objavil z namenom, da jih vidi sovražnik, če želijo potrditev obtožbe o pomoči sovražniku.
Sodnica Lindova v četrtek ni sprejela zahteve, naj zavrže obtožbo o kraji vladne lastnine, ker tožilci tega niso dokazali. Tožilec Fein je trdil, da so objavljeni dokumenti za tuje obveščevalce vredni 5,7 milijona dolarjev. Obramba trdi, da to ne drži, saj so bili dokumenti objavljeni brezplačno, poleg tega pa Manning ni kradel, saj je imel dostop do vsega.
Pred oporiščem se je tudi tokrat zbrala skupina protestnikov, ki zahtevajo oprostilno sodbo. V sodni dvorani pa so imeli obiskovalci oblečene majice z napisom "resnica". Gre za tihi protest v podporo Manningu, saj glasno izražanje mnenj ni dovoljeno.
Ameriška vlada sicer dela tudi na obtožnici proti Assangeu, ki se je zatekel v veleposlaništvo Ekvadorja v Londonu, da ga ne bi izročili Švedski, od tam pa ZDA.
Svet
Končuje se sojenje v primer Wikileaks
Ameriško vojaško tožilstvo je v četrtek podalo sklepni nagovor na sojenju 25-letnemu vojaku Bradleyu Manningu v oporišču Fort Meade.
Reuters
