Danes bodo 52-letni Kimberly v zaporu v Huntsvillu vbrizgali smrtonosno snov. V Teksasu bodo v prihodnjih štirih mesecih usmrtili še sedem obsojencev. McCarthyjeva bo prva usmrčena ženska v ZDA v zadnjih treh letih, pa tudi petstoti usmrčeni zapornik v Teksasu od konca leta 1982, ko so po razsodbi ameriškega vrhovnega sodišča ponovno začeli izvrševati smrtne kazni.
Zločinci, ki v ZDA s smrtjo plačujejo svoje grehe, so precej značilni – ropar, ki ubije prodajalca, odvisnik, ki ubije drugega odvisnika, zakonec, ki ubije partnerja.
Število usmrtitev v Teksasu daleč presega vse druge ameriške zvezne države, prav tako pa ponazarja današnje stanje smrtne obsodbe v ZDA: nekatere države je v zadnjih letih ne izvršujejo zaradi nevarnosti napačnih obsodb, v drugih pa jo izvršujejo z nezmanjšanim tempom. Uzakonjena je v 32 ameriških državah, daleč največ, kar 40 odstotkov od vseh skupaj, pa jih izvršijo v Teksasu, kjer pošljejo obsojenca na drugi svet vsake tri tedne. Lanska raziskava javnega mnenja je pokazala, da v Teksasu nasprotuje smrtni kazni le skromnih 21 odstotkov prebivalcev.
Medtem ko se McCarthyjeva v zaporu v Huntsvillu pripravlja na smrt, se v ZDA nadaljuje razprava o smrtni kazni, alternativnih kaznovalnih možnostih, zoženju nabora zločinov, zaradi katerih je storilca mogoče obsoditi na smrt, zagotavljanju genskih testov za obsojence (tudi po obsodbi) in spremembi smrtne kazni v dosmrtni zapor brez možnosti pomilostitve.
Ameriško vrhovno sodišče je že razsodilo, da smrtnih obsodb ni mogoče izvajati nad mentalno prizadetimi obsojenci in tistimi, ki v času zločina še niso dopolnili 18 let starosti. Pravne bitke se bijejo tudi zaradi smrtonosnih snovi, ki jih uporabljajo pri usmrtitvah, mentalne sposobnosti obsojencev in profesionalne usposobljenosti odvetnikov pa tudi zanesljivosti genske forenzične tehnologije v dokaznem postopku.
»V kateri od drugih držav bi te prizor usmrtitve obsojenca še dolgo spremljal,« pravi Jim Willett, ki je postal paznik v zaporu Huntsville leta 1998 in je nadziral 89 usmrtitev. »Tu, v Teksasu, pa pride naslednji že čez nekaj dni in do takrat že pozabiš na prejšnjega.«
