Reforma med drugim predvideva ozelenitev evropskega kmetijstva, a okoljske organizacije so kritične, da ni dovolj ambiciozna in da bo koristila le velikim.
"Dogovor bo prinesel daljnosežne spremembe: neposredna plačila kmetom bodo bolj poštena in zelena, položaj kmetov v proizvodni verigi se bo okrepil, tako da bo politika učinkovitejša in preglednejša," je prepričan komisar za kmetijstvo Dacian Ciolos.
A okoljske organizacije menijo drugače. "Večina subvencij bo uporabljena v podporo propadajočemu sistemu, ki koristi nekaj multinacionalkam in velikim kmetijam. To je katastrofa za okolje, male kmete in države v razvoju," so opozorili v organizaciji Friends of the Earth Europe.
Današnji dogovor je plod trialoga članic, parlamenta in Evropske komisije, ki je potekal v Bruslju, potem ko so kmetijski ministri po intenzivnih tridnevnih pogajanjih ponoči v Luksemburgu dosegli dogovor o prenovljenem mandatu članic.
Slovenija je z izkupičkom zadovoljna, saj omogoča stabilnost proizvodnje hrane, ozelenitev kmetijstva in dodatno podporo mladim kmetom. Kompromisi so "dobri za Slovenijo in slovenskega kmeta", je poudaril minister za okolje in kmetijstvo Dejan Židan.
Reforma skupne kmetijske politike je opredeljena v štirih kosih zakonodaje, štirih uredbah, ki se nanašajo na neposredna plačila, enotno ureditev trgov, razvoj podeželja ter horizontalna vprašanja.
Za dokončno potrditev reforme je sicer treba končati pogajanja o evropskem večletnem proračunu za obdobje 2014-2020, v katerih članice in parlament nikakor ne morejo najti skupnega jezika.
Za kmetijstvo gre skoraj 40 odstotkov evropskega proračuna. Čeprav se je delež, ki ga dobi iz evropske blagajne kmetijstvo, v zadnjih desetletjih prepolovil, je skupna kmetijska politika še vedno tarča ostrih kritik.
