Ob odkritju pričakujejo predvsem vpogled v vzroke za propad civilizacije pred približno tisoč leti. Ekipa je odkrila petnajst piramid – od tega eno, ki v višino meri okrog triindvajset metrov –, dvore, trge in visoke, v kamen vklesane jaške, imenovane stele.
Mesto so poimenovali 'Chactun', kar pomeni 'velika' oziroma 'rdeča skala'.
Po Šprajčevih besedah naj bi bilo odkrito mesto dom manjše populacije, kot pa sta jo premogli mesti Tikal in Gvatemala.
Šele poznejše raziskave bodo dale končno število, za zdaj pa se govori o številu med 30.000 in 40.000. Najverjetneje je, da je mesto vrhunec doživelo v pozni klasični dobi majevske civilizacije, med 600 in 900 po n. št.
Raziskavo je odobril mehiški Narodni inštitut za antropologijo in zgodovino, financirali pa so ga National Geographic in dve evropski podjetji.
Po Šprajčevih besedah je z dvaindvajsetimi hektarji ta od Chetumala 120 kilometrov oddaljena naselbina ena največjih v nižinah osrednjega Jukatana. Ruševinam najbližja naselbina je 25 kilometrov oddaljeno mestece Xpujil.
Šprajc po sledeh posekanih dreves sodi, da so ljudje ruševine že poznali, a niso o tem poročali nikomur. Do tega naj bi prišlo pred dvajsetimi leti, ocenjuje, od takrat pa menda ne več. Da bi dosegli ruševine, so se morali arheologi naprej prebiti skozi 16 kilometrov džungle, za kar so porabili tri tedne.
Dokumentiranje in beleženje je trajalo šest tednov, pred odhodom pa so zaprli pot in s tem onemogočili dostop. Šprajc ocenjuje, da je bilo mesto zapuščeno okrog leta tisoč, najverjetneje zaradi demografskih pritiskov, klimatskih sprememb, vojn in uporov.
