Manning je obtožen predaje kakih 700.000 zaupnih vojaških in diplomatskih zaupnih dokumentov spletni strani WikiLeaks. Grozi mu dosmrtna zaporna kazen.
Vojaški tožilci so proti nekdanjemu vojaškemu obveščevalnemu analitiku, ki so ga aretirali maja leta 2010 v Iraku in je od takrat v zaporu, vložili obtožnico v več kot 20 točkah. Med njimi je najhujša obtožba nudenja pomoči sovražniku, ki prinaša dosmrtni zapor. A tudi brez dosmrtne kazni vojaku še vedno grozi do 150 let zapora.
Manning je marca letos priznal krivdo po desetih točkah obtožnice, a so tožilci to zavrnili. Priznal je, da je vzel zaupne dokumente z vladnih računalniških sistemov, ker je želel sprožiti razpravo o ameriški zunanji politiki in o ravnanju ameriške vojske v tujini.
Manning je bil prvih devet mesecev zaprt v nečloveških razmerah, saj je bil 23 ur na dan v samici in nenehno pod nadzorom, ker naj bi bil nagnjen k samomoru. Kasneje so ga premestili v vojaški zapor v oporišču Fort Leavenworth, kjer so mu izredni nadzor odpravili.
Manning se je odločil, da mu ne bo sodila vojaška porota, ampak bo o njegovi usodi odločala le sodnica polkovnica Denise Lind. Sodni proces bo predvidoma trajal do konca avgusta. Zvrstilo naj bi se najmanj 100 prič; za 24 od njih je sodnica odredila, da bodo zaradi varovanja državnih skrivnosti nastopile za zaprtimi vrati.
Med pričami naj bi bili tudi vojaki z informacijo, da je maja 2011 ubiti vodja teroristične mreže Al Kaida Osama bin Laden poznal vsebino dokumentov, objavljenih na spletni strani WikiLeaks. To sicer ni nek dosežek, saj so jo poznali skorajda vsi z dostopom do interneta ali celo brez tega - potem ko so tajne dokumente objavili mediji po vsem svetu.
V soboto so pred oporiščem Fort Mead potekali protesti v podporo Manningu. Med protestniki je bil tudi Daniel Ellsberg, ki je v času vietnamske vojne New York Timesu in drugim medijem predal zaupne dokumente, podobno kot je to storil Manning.
