Nasprotniki pobude opozarjajo, da bi sprememba ustave pomenila kršitev človekovih pravic in enakopravnosti istospolno usmerjenih.
Predstavniki pobude V imenu družine so danes znova zavrnili obtožbe, da je njihova akcija homofobična. Pojasnili so, da nameravajo državljanom na demokratičen način omogočiti, da se izrečejo o sestavi zakonskih skupnosti.
Na novinarski konferenci v Zagrebu so znova obsodili tudi fizične in verbalne napade na njihove prostovoljce, ki so zbirali podpise za referendum na stojnicah po Hrvaškem, večinoma pred cerkvami.
Hrvaška vlada meni, da gre pri pobudi za referendum za politično motivirano potezo z namenom njene destabilizacije in ne zaradi resničnega problema na Hrvaškem, saj zaenkrat ne nameravajo legalizirati istospolnih zakonskih skupnosti.
Levosredinska koalicija naj bi zahtevala mnenje ustavnega sodišča o ustavnosti referendumskega vprašanja, ki se glasi: Ali ste za to, da bi v ustavo zapisali določilo, da je zakon življenjska skupnost ženske in moškega? Po mnenju vlade zakonska skupnost ni ustavna kategorija, temveč jo določa poseben zakon.
Če bo ustavno sodišče potrdilo skladnost referendumskega vprašanja z ustavo, bodo izidi referenduma obvezujoči. Hrvaška ustava namreč dopušča možnost spremembe ustave tudi na podlagi državljanske pobude, sabor pa ima zgolj tehnično vlogo zagotavljanja vnosa odločitve v ustavo, je danes pojasnila nevladna organizacija Gong, ki sicer nasprotuje referendumski pobudi. Hrvaška vlada trdi, da bodo imeli končno besedo o morebitnih ustavnih spremembah poslanci v saboru.
Po ocenah hrvaških medijev bi vztrajanje vlade pri tem, da ima končno besedo pri odločitvi dvotretjinska saborska večina, lahko povzročilo tudi ustavno krizo.
