V Zagrebu ocenjujejo, da bo zaposlovanje Hrvatov omejila dobra polovica držav članic EU. Nemčija je zadnja članica EU, ki je ratificirala hrvaško pristopno pogodbo, januarja letos pa je bila prva, ki je potrdila, da bo prvi dve leti hrvaškega članstva uveljavljala omejitve za delavce iz Hrvaške.
Izjema so Hrvati z visoko izobrazbo ter sezonski delavci. Nekatere nemške dežele, kot je Baden Württemberg, so sicer sprožile pobudo, da ne bi omejevali zaposlovanja delavcev iz Hrvaške, so poročali hrvaški mediji.
Nemčiji je marca sledila Nizozemska, v četrtek pa tudi Avstrija. Avstrijski poslovni spletni portal FriedlNews.com je poročal, da bo Dunaj izkoristil najdaljše možno obdobje sedmih let za omejitev prostega pretoka hrvaških delavcev na svojem ozemlju.
Hrvaška je namreč v pristopni pogodbi sprejela prehodno obdobje sedmih letih, v katerih lahko države članice EU omejijo zaposlovanje hrvaških delavcev. Gre za formulo 2+3+2, kar pomeni, da začetni dve leti omejitve z upravičenim razlogom lahko podaljšajo za tri leta in nato še za dodatni dve leti.
V Zagrebu ocenjujejo, da bo zgledu Nemčije, Nizozemske in Avstrije sledila večina "starih" članic EU, predvsem Francija, Italija in Velika Britanija, podobno kot po vstopu desetih držav leta 2004 oziroma Bolgarije in Romunije leta 2007. Omejitve so napovedale države, v katerih je tudi sicer večina ekonomskih priseljencev iz Hrvaške.
Na hrvaškem ministrstvu za delo poudarjajo, da se članicam EU ni treba bati velikega pritiska hrvaških delavcev, ker je resničen interes Hrvatov za delo v tujini v okvirih evropskega povprečja - 2,5 odstotka prebivalstva je pripravljenega na migracije.
V vladi neuradno ocenjujejo, da vrat za hrvaške delavce ne bodo zaprle skandinavske in baltske članice EU, kot so Švedska, Finska, Danska, Litva in Latvija ter Slovaška, Romunija in verjetno Portugalska.
Slovenski zunanji minister Karl Erjavec je v sredo povedal, da slovensko stališče glede hrvaških delavcev še ni pripravljeno. Opozoril pa je, da je treba paziti, da se z morebitno uvedbo omejitev ne bo naredilo več škode kot koristi.
Kot je še zapisano v hrvaški pristopni pogodbi, lahko Hrvaška uveljavi recipročnost za države, ki bodo omejevale njene delavce.
