EU je namreč Bangladešu zagrozila po zrušitvi stavbe s tekstilnimi delavnicami, v kateri je po zadnjih podatkih umrlo okoli 550 ljudi, izpod ruševin pa še vedno vlečejo trupla.
Tekstilni izdelki iz Bangladeša trenutno uživajo prednosten dostop do trga EU. V Bruslju so pred dnevi zagrozili, da se to utegne spremeniti, če Bangladeš ne bo izboljšal varnostnih standardov za delavce.
"EU poziva bangladeške oblasti, naj nemudoma zagotovijo, da bodo tovarne po državi v skladu z mednarodnimi standardi varnosti pri delu," se je glasil odziv držav članic EU, ki ga je objavila visoka zunanjepolitična predstavnica EU Catherine Ashton.
"Če bodo EU in trgovci postavili stroge pogoje za trgovanje z Bangladešem, bo to izredno škodovalo naši državi in na milijone delavcev bo izgubilo službe," pa je danes opozoril Mahbub Ahmed, visok predstavnik bangladeškega ministrstva za trgovino.
Medtem je tudi Mednarodna organizacija za delo (ILO) danes pozvala Bangladeš, naj zapre nevarne tovarne, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Treba bo ukrepati, da se zagotovi pregled vseh tovarn in izvedba potrebnih popravil. Nekatere tovarne, ki jih ni mogoče popraviti, se bodo morale zapreti," je dejal Gilbert Houngbo, namestnik generalnega direktorja za terenske operacije pri ILO.
Tragično porušenje zgradbe v Bangladešu 24. aprila je sicer v središče pozornosti postavilo predvsem zahodne trgovce, ki to južnoazijsko državo izkoriščajo kot vir poceni surovin in delovne sile.
V bangladeški tekstilni industriji so zaposleni približno štirje milijoni ljudi, država pa je druga največja svetovna izvoznica oblačil takoj za Kitajsko. A nekateri delavci zaslužijo samo 38 ameriških dolarjev na mesec, kar je papež Frančišek označil za "suženjsko delo".
Kar 80 odstotkov bangladeškega izvoza predstavlja tekstil in kar 60 odstotkov vseh oblačil se izvozi v Evropo, od tega največ v Nemčijo. Drugo največje tržišče za bangladeški tekstil so ZDA, na katere "odpade" 23 odstotkov izvoza.
