V skladu z napovedmi sta glede na sicer še začasne rezultate največ glasov dobili Stranka neodvisnosti in Stranka napredka, vodja prve, Bjarni Benediktsson pa je že zahteval položaj premiera.
"Stranka neodvisnosti je znova poklicana na delo," je pred privrženci v Reykjaviku dejal 43-letni Benediktsson in napovedal sestavljanje koalicije za vodenje države.
Zaenkrat je sicer preštetih le okoli polovica glasov, vendar je že jasno, da bosta obe konservativni stranki, ki sta bili doslej v opoziciji, pomembno pridobili. To po besedah pomeni Benediktssona "poziv k spremembam", še poroča AFP.
Glede na rezultate vzporednih volitev, ki jih je po zaprtju volišč objavila državna televizija RUV, naj bi Stranka neodvisnosti dobila 21 od skupno 63 sedežev v althingu, islandskem parlamentu, Stranka napredka pa 18 sedežev.
Sedaj vladajoče socialdemokratsko Zavezništvo je utrpelo hud poraz in bo, kot vse kaže, z 19 sedanjih poslanskih sedežev pristalo na desetih. Poraz so sicer že pred volitvami napovedovale tudi javnomnenjske raziskave in tudi premierka, 70-letna Johanna Sigurdardottir, je že septembra lani napovedala upokojitev.
Poraz vladajoče leve koalicije je bil sicer pričakovan zaradi vse večjega nezadovoljstva Islandcev nad vodenjem države in politiko nasploh. Veliko glasov na volitvah je bilo tako oddano predvsem kot glas proti sedanji politiki, ki jo je sicer levica prvič vodila povsem samostojno.
Stranka neodvisnosti pa po drugi strani že tradicionalno dominira v islandskem političnem življenju. Stranka napredka po drugi strani močno napredovala predvsem v zadnjem času - rezultat z zadnjih volitev je glede na število sedežev kar podvojila z 9 na 18.
Obe stranki tudi že napovedujeta sestavo vladne koalicije in hitrejše izboljšanje življenja za Islandce. Med drugim sta napovedovali, da bosta od bank zahtevali odpis določenega odstotka dolgov. "Hitro bomo spremenili Islandijo na bolje," je prepričan 38-letni predsednik Stranke napredka Sigmundur David Gunnlaugsson.
Islandija se je sicer leta 2008 zaradi propada treh bank znašla v hudi krizi in se je morala po pomoč v višini 1,6 milijarde evrov obrniti na Mednarodni denarni sklad.
Leta 2011 je znova začela beležiti gospodarsko rast - lani je ta znašala 1,6 odstotka, uspelo pa ji je tudi znižati stopnjo brezposelnosti, ki je zdaj s 4,7 odstotka med najnižjimi v Evropi.
A številni Islandci ocenjujejo, da se je vlada bolj trudila poplačati posojilodajalce kot pomagati navadnim ljudem. Za mnoge med njimi največja težava ostaja odplačevanje stanovanjskih posojil.
Leta 2009 je Islandija začela pristopna pogajanja z EU, a stranki, ki se jima obeta zmaga na sobotnih volitvah, se zavzemata za njihovo prekinitev.
Stranka neodvisnosti ima v svojem programu zapisano, da si želi dobrih trgovinskih odnosov z unijo, ne pa vstopa vanjo, medtem ko Stranka napredka ocenjuje, da je za islandske interese bolje, da je država zunaj EU.
