Nekaj republikanskih politikov želi, da se odločanje o reformi preloži. Nasprotniki reforme trdijo, da je potrebno počakati, dokler ne bodo znana dejstva o tem, kako sta lahko dva terorista dobila dovoljenje za bivanje in delo v ZDA preko prošnje za politični azil. Zagovorniki reforme pa poudarjajo, da gre za ne preveč pametno politično sprenevedanje, saj sta bila pokojni 26-letni Tamerlan Carnajev in njegov 19-letni brat Džohar Carnajev, ko sta s starši zaprosila za politični azil, premlada za razmišljanje o terorizmu.
"Dokler ne bomo imeli možnosti, da pogledamo v možgane ljudi in napovemo, kaj bodo storili deset let kasneje, pač ne bomo imeli popolnega sistema za zaustavitev priseljevanja nevarnih ljudi," je v senatu povedala predstavnica organizacije Ameriški glas Lynn Tramonte, ki se zavzema za reformo. Reformo je branila tudi ministrica za domovinsko varnost Janet Napolitano, ki je ponovila, da je precej bolj pametno, da se enajst milijonov nezakonitih priseljencev, ki so trenutno v ZDA, spravi "na svetlo".
Džohar Carnajev je dobil državljanstvo lani, njegov starejši brat Tamerlan pa ga ni dobil. Menda zato, ker je FBI od ruskih oblasti istega leta dobil obvestilo, da je Čečen morda povezan z islamskimi teroristi. Napolitanova je dejala, da je sistem za podeljevanje azila "rigorozen". Uvodoma je potrebno iti skozi štiri zaslišanja, prestati je treba preverjanja preteklosti, kasneje pa je na poti do zelene karte in državljanstva še več postopkov.
Kritiki sistema imajo sicer prav, saj je izredno neučinkovit, predvsem zaradi poplave prošenj, ki jih birokrati obdelujejo izjemno počasi. Pri tem dodatno izgubljajo čas z osredotočanjem na nepomembne malenkosti, namesto na resna vprašanja. Republikanec iz Kentuckyja Rand Paul med drugim predlaga, da sistem prilagodijo tako, da nameni več pozornosti osebam, ki prihajajo iz problematičnih držav ali ozemelj.
Nasprotniki reforme računajo, da bo v primeru zavlačevanja izgubljala podpornike. Bližje bodo kongresne volitve prihodnje leto, manj bo pogumnih v tistih okrožjih, kjer nasprotovanje priseljencem prinese več glasov. Takšna politika je seveda izjemno kratkovidna.
Problem nezakonitega priseljevanja in priseljevanja nasploh je povezan predvsem z Latinsko Ameriko. Latinoameričani postajajo iz leta v leto bolj pomembno volilno telo in zagotovo si bodo za več let vnaprej zapomnili stranko, ki je milijonom rojakom onemogočila boljše življenje zaradi dveh Čečenov, s katerima nimajo nič skupnega.
Predlog reforme, ki so ga pripravili štirje republikanski in štirje demokratski senatorji, je že pripravljen in čaka na začetek postopka za potrditev v pravosodnem odboru in nato še v senatu. Podoben predlog pripravljajo tudi v predstavniškem domu. Republikanci sodelujejo, ker jim je jasno, da so lani Belo hišo izgubili predvsem zaradi slabega odnosa do priseljencev iz Latinske Amerike.