Predsednika bodo volili predstavniki obeh domov parlamenta in 20 italijanskih dežel, skupno 1007 predstavnikov. Možnih kandidatov je več, zaradi pat položaja v parlamentu v Rimu pa je povsem negotovo, kdo bi lahko postal predsednik.
V prvih treh krogih je za izvolitev posameznega kandidata potrebna dvotretjinska večina, nato pa zadostuje že absolutna večina. Pred sedmimi leti so bili za izvolitev Giorgia Napolitana potrebni štirje krogi oz. trije dnevi.
Kdo bi zdaj utegnil naslediti 87-letnega Napolitana, ki mu mandat poteče 15. maja, ostaja odprto. Med kandidati naj bi imel največ možnosti kandidat levice, dvakratni premier in bivši predsednik Evropske komisije Romano Prodi.
Njegovo izvolitev bi lahko podprlo tudi gibanje Pet zvezd, ki sicer nasprotuje sodelovanje z levico ali desnico pri sestavljanju vlade. Po drugi strani pa desnica pod vodstvom Silvia Berlusconija Prodiju ostro nasprotuje. Je pa Berlusconi nakazal, da bi lahko podprli kandidata levice, če bi prišlo do velike vladne koalicije med levico in desnico.
Položaj predsednika v Italiji je predvsem protokolarne narave, a ima tudi nekaj pomembnih pristojnosti - med drugim pravico razpustiti parlament in razpisati predčasne volitve, če poskusi oblikovanja vlade zaidejo v slepo ulico in ne prinesejo rezultata.
Prav to se v Italiji dogaja sedaj ob treh močnih strankah, ki pri oblikovanju vlade nočejo sodelovati. In to bo tudi njegova prva naloga - presekati politično krizo v državi.
