Svoj, za republikance nesprejemljiv predlog, pa so v sredo prvič po štirih letih predstavili tudi senatni demokrati. Noben predlog ni prinesel presenečenj. Republikanci predlagajo, da se ZDA proti proračunskim primanjkljajem in visokemu javnemu dolgu borijo z znižanjem porabe. Demokrati pa zagovarjajo uravnotežen pristop z dodatnimi davčnimi prilivi prek odprave nekaterih olajšav za podjetja in milijonarje ter prav tako z znižanjem porabe.
Ker so za republikance novi davki nesprejemljivi, sta obe strani še naprej na okopih. Obama jih je skušal premostiti s svojim prvim obiskom pri republikanskih članih predstavniškega doma. Ugotovil je, da bi lahko to storil že prej, saj so ga republikanci pričakali s stoječimi ovacijami in ga tako tudi pospremili iz dvorane.
Mnenja se sicer niso spreminjala. Predsednik je odgovarjal na vprašanja, se šalil in odmevno dejal, da ZDA še niso v nobeni dolžniški krizi. Javni dolg je sicer zrasel že na 17.000 milijard dolarjev, vendar pa je za Belo hišo to bolj dolgoročen problem. Zdaj bi morali vzpodbujati gospodarsko rast s povečanjem porabe, ne pa uvajati varčevalnih ukrepov.
Republikanci so prepričani, da je kriza resna in takojšnja ter je zasenčila vse drugo. Zato senatni predlog proračuna, ki ga bodo demokrati dali na glasovanje prihodnji teden, zanje ni sprejemljiv.
Med drugim namreč predlaga tudi 100 milijard dolarjev dodatne stimulacijske porabe in predvideva za 975 milijard dolarjev novih davčnih prilivov v desetih letih. V tem času bi se potem proračunski primanjkljaj znižal za 1850 milijard dolarjev.
