Orjaški cunami, ki ga je sprožil ta potresni sunek, je treščil ob obalo pokrajine Tohoku in z obličja zbrisal celotna naselja. Življenje je izgubilo skoraj 19.000 ljudi.
Valovi so udarili tudi v jedrsko elektrarno Fukušima 1, kjer je prišlo do taljenja reaktorjev in uhajanja radioaktivnih snovi, zaradi česar je moralo domove zapustiti na desettisoče ljudi.
V najhujši naravni nesreči v novejši japonski zgodovini je bilo uničenih ali poškodovanih več kot milijon domov. Od okoli 470.000 ljudi, ki so morali zapustiti domove po katastrofi in v tednih, ko se je začela jedrska kriza, jih 315.000 še vedno živi v začasnih bivališčih.
Dve leti po katastrofi prebivalci dežele vzhajajočega sonca končno verjamejo, da jih čakajo boljši časi. Po političnem zastoju, ki je v mesecih po naravni nesreči razblinil upanja o hitri obnovi in oživitvi gospodarstva, je namreč vodenje države prevzela nova vlada. Premier Šinzo Abe je obljubil nadaljevanje velikih vlaganj, s čimer naj bi pospešili obnovo in spodbudili državno gospodarstvo.
Japonska javnost je medtem še vedno razdeljena glede prihodnosti jedrske energije. Mnogi menijo, da ji ne bi več smeli zaupati. Po nesreči v Fukušimi so znova zagnali le dva od 50 reaktorjev v državi, ostali ostajajo ugasnjeni zaradi strogih varnostnih standardov in politične občutljivosti jedrskega vprašanja.