Kljub dramatičnim opozorilom demokratov, da se bliža konec sveta, pa se dejansko še nekaj tednov ne bo zgodilo nič hujšega.
Tudi predsednik ZDA Barack Obama je po tednih svaril v četrtek malce "ustavil konje" in dejal, da današnji dan ne pomeni nobenega prepada, ampak počasno kotaljenje navzdol po hribu. Od danes naprej morajo vladne agencije začeti iskati 2,5 odstotka prihrankov v svoji predvideni porabi za letošnje proračunsko leto. Skupaj to do 30. septembra, ko se proračunsko leto konča, pomeni 85 milijard dolarjev manj porabe, od česar polovica pade na Pentagon.
Avtomatični varčevalni ukrepi so bili sprejeti na pobudo Obame oziroma demokratov. Republikanci so poleti 2011 blokirali povišanje dovoljene meje javnega dolga. Demokrati in republikanci so se dogovorili, da mejo povišajo, vendar pa obenem resno pristopijo k zmanjševanju proračunskega primanjkljaja, ki je pod Obamo vsako leto presegel 1000 milijard dolarjev.
Ustanovili so posebno dvostrankarsko komisijo, ki je predlagala varčevalne ukrepe, vendar teh ni nihče upošteval. Dogovor je predvideval, da bodo potem izpostavljeni avtomatičnim varčevalnim ukrepom vse povprek po proračunu, z nekaterimi izjemami, kot so pokojnine, veterani in boni za hrano. Varčevanje bi se moralo začeti že 1. januarja, vendar pa so se takrat dogovorili, da rok premaknejo do 1. marca, ker je zaradi poteka veljavnosti davčnih olajšav grozil tako imenovani fiskalni prepad.
Dogovor o delnem povišanju davkov je bil sprejet, ker republikanci, ki davkom nasprotujejo, niso imeli druge izbire, saj bi se avtomatično povišali. Od januarja do zdaj so se republikanci in demokrati medsebojno obtoževali, dogovora, ki bi varčevalne ukrepe ublažil, pa niso bili sposobni sprejeti. Obama je hotel ob varčevanju uvesti še nove davke, kar so republikanci odločno zavrnili in prišel je današnji dan.
Senatorjem ni pomagala niti višja sila, čeprav je senatni kaplan Barry Black ob jutranji molitvi, s katero se vsak dan začnejo kongresna zasedanja, poklical na pomoč boga, da jih reši same pred seboj. Kakšne bodo posledice, če sploh bodo, bo jasno v naslednjih tednih.
Obama je za danes v Belo hišo sklical kongresne voditelje obeh strank in pogovori se bodo nadaljevali. V četrtek je senat glasoval o dveh brezpredmetnih poskusih za preprečitev avtomatičnega varčevanja. Brezpredmetnih zato, ker bi Obama v primeru uspeha dal veto na republikanski predlog, republikanci v predstavniškem domu pa bi zavrnili demokratskega.
Republikanci v senatu so predlagali, naj Obama s premetavanjem denarja po agencijah poskrbi, da vojska in policije po ZDA ne bodo prizadete. Ta predlog je dobil le 38 glasov v 100-članskem senatu. Demokrati so predlagali, da varčevanje razdelijo počasi po desetih letih, vmes pa milijonarjem in naftnim podjetjem dvignejo davke. Ta predlog je dobil 51 glasov, vendar pa jih je po senatnih pravilih potreboval 60.
Dokaz, da je Amerika zunaj Washingtona naveličana šopirjenja enih in drugih, je četrtkova rast borznih indeksov, ankete pa kažejo, da se večina Američanov za proračunsko varčevanje ne zanima. Zanimanje bo poraslo, ko bo začelo zmanjkovati denarja za plače učiteljev in zveznih uslužbencev, na primer varnostnikov na letališčih.
Za zdaj so v napetosti le zvezni uslužbenci od vojakov do šoferjev. Nekateri bodo delali le štiri dni v tednu za nižjo plačo. Zvezne države bodo dobile manj pomoči za vse svoje programe in naloge, manj bo tudi zveznih posojil. Vendar pa se lahko vse v trenutku ustavi, če bodo demokrati in republikanci dosegli dogovor. V vsakem trenutku lahko tudi sprejmejo zakon, ki bo določeno porabo vrnil na normalno raven.
Za zdaj je poleg ameriških komikov razpleta dogodkov najbolj vesel podpredsednik ZDA Joseph Biden. Zaradi varčevanja se bo ponovno vozil domov v Delaware z vlakom. Tajna služba ga je prisilila, da je zaradi varnosti potoval z letalom, kar je zdaj predrago, in potniki železnice Amtrak se že veselijo ponovnih priložnosti za klepet z nekdanjim senatorjem iz Delawara.
