"Flavnoidi, antioksidanti, ki je moč najti v kakavu, zelenem čaju, rdečem vinu ali nekaterem sadju, očitno upočasnjujejo ali celo povratno vplivajo na zmanjšanje kognitivnih sposobnosti, ki se dogaja s staranjem," je v reviji zapisal profesor Franz Messerli z univerze Columbia.
"Ker bi lahko uživanje čokolade hipotetično vplivalo na izboljšanje kognitivnih sposobnosti, ne samo pri posameznikih, pač pa pri celotni populaciji, sem se vprašal, če je kakšna povezava med količino pojedene čokolade na državo in kognitivnimi funkcijami populacije te države," je zapisal Messerli.
In rezultati so bili presenetljivi: obstaja namreč tesna, pomembna linearna povezama med količino pojedene čokolade na prebivalca in številom Nobelovih nagrajencev na deset milijonov oseb v skupno 23 državah. In ne preseneča, na vrhu obeh lestvic so se znašli Švicarji, na sredini seznama so ZDA, Francija in Nemčija, na dnu pa Kitajska, Japonska in Brazilija.
A tudi tukaj se je našla izjema, ki potrjuje pravilo: Švedi, ki na leto pojedo 6,4 kilograma čokolade na prebivalca. Glede na njihovo porabo čokolade, "bi pričakovali, da bi imeli 14 Nobelovih nagrajencev, a jih imajo 32".
Razlaga je, da ima odbor za Nobelove nagrade iz Stockholma "svojevrstne domoljubne predsodke, ko izbira med kandidati za nagrade" ali pa so Švedi "še posebej dojemljivi na pozitivne učinke čokolade in tako že najmanjša količina zaužite čokolade izboljša njihovo znanje", je še obelodanil Messerli, ki je v svoji raziskavi uporabljal statistične podatke več proizvajalcev čokolade.
Hkrati je znanstvenik opozoril, da so ta dognanja zgolj hipotetična in jih bo treba preizkusiti v prihodnjih podrobnih raziskavah. Vsekakor pa greste sedaj lahko še bolj brez skrbi na rebrce čokolade.
