V okviru projekta LIFE IP Care4Climate, ki ga koordinira ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, poteka sortirna analiza ločeno zbranih bioloških odpadkov na ravni gospodinjstev. Njen namen je ugotoviti sestavo in količine odpadne hrane v gospodinjstvih, s poudarkom na deležu užitnega dela.
Ministrstvo bo nato oblikovalo smernice za občine o obveščanju in ozaveščanju gospodinjstev ter za izvedbo delavnic za občine in izvajalce javnih služb o metodologiji za izvajanje sortirne analize odpadne hrane, je za STA pojasnila Darja Meglič z ministrstva. Dodala je, da bodo izvedli tudi več delavnic in usposabljanj za različne akterje v prehranski verigi.
Stran pa ne bomo metal'!
V okviru projekta LIFE IP Care4Climate ministrstvo za okolje, podnebje in energijo organizira natečaj za šole Stran pa ne bomo metal'!, ki spodbuja mlade k razmišljanju o pomenu hrane in odgovornem ravnanju z njo. Na ministrstvu želijo, da otrokom že zgodaj pride v navado preprečevanje nastajanje odpadne hrane. Da mlajše generacije igrajo bistveno vlogo pri spreminjanju potrošniških navad, menijo tudi na kmetijskem ministrstvu.
"V sodelovanju z Ekošolo poteka nagradni natečaj, v katerem bodo osnovnošolci iskali načine za zmanjšanje količine odpadne hrane v šoli in doma. Namen natečaja je spodbuditi mlade k zavedanju o okoljskih in podnebnih posledicah odpadne hrane ter jih motivirati k iskanju inovativnih rešitev za zmanjšanje odpadne hrane," je izpostavila Meglič.
Organizacija Ekologi brez meja medtem izvaja projekt Krožnik 12.3. V njem se ukvarjajo z zmanjševanjem količin odpadne hrane v restavracijah in gostilnah, hkrati pa želijo spodbuditi spremembe v smeri več lokalne, sezonske in rastlinske ponudbe. Rezultate projekta bodo predstavili prihodnje leto ob slovenskem dnevu brez zavržene hrane, ki ga obeležujemo 24. aprila.
Nacionalna strategija za manj izgub hrane
Za manj odpadne hrane se zavzema tudi Evropska komisija, ki meni, da ima zmanjšanje živilskih odpadkov ogromen potencial za zmanjšanje virov, ki jih uporabljamo za proizvodnjo hrane za ljudi. Prepričani so, da bo večja učinkovitost prihranila hrano za prehrano ljudi, denar ter zmanjšala vpliv proizvodnje in porabe hrane na okolje.
Predlog Evropske komisije iz 2023 predvideva, da bi morale države do konca leta 2030 v primerjavi z 2020 količine odpadne hrane zmanjšati za 20 odstotkov, znotraj tega količine odpadne hrane pri pridelavi in predelavi za vsaj 10 odstotkov, količine odpadne hrane na prebivalca v maloprodaji, restavracijah in gostinskih storitvah ter gospodinjstvih pa za 30 odstotkov.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v sodelovanju z vsemi členi v verigi preskrbe s hrano medtem pripravilo nacionalno strategijo Spoštujmo hrano, spoštujmo planet ter akcijski načrt za izvajanje strategije, ki določa 57 ukrepov za dosego postavljenih ciljev.
Kot je za STA pojasnila Tadeja Kvas Majer z ministrstva, je na prvem mestu preprečevanje nastajanja izgub hrane, presežkov hrane in odpadne hrane (proizvodnja in potrošnja), optimizacija zalog, primerna tehnologija, spremljanje količine odpadne hrane in ozaveščanje. Sledita zmanjševanje količine odpadne hrane s prerazporejanjem in uporabo presežkov hrane ter ustrezno ravnanje z odpadno hrano.
Izpostavljeno
Bakina Tajna z novimi izdelki, paradižnikovimi omakami, prinaša okuse mediterana v svoj portfolio
"Glavni cilj je spremeniti način razmišljanja v družbi. To pomeni spoštovanje in odnos do hrane ter naravnih virov, potrebnih za njeno proizvodnjo," je poudarila Kvas Majer.
Na kmetijskem ministrstvu izpostavljajo, da bodo vsi ti cilji uresničeni le, če bodo sodelovali vsi členi verige. "Zavedati se moramo, da hrana ni le obrok energije, vitaminov, vlaknin, temveč je del narave, dela, znanja, vloženega denarja," je dejala Kvas Majer.
Za zmanjšanje odpadne hrane bistveno dobro načrtovanje
Prebivalec Slovenije je lani po podatkih statističnega urada povprečno zavrgel 78 kilogramov hrane. Največ, 44 odstotkov, jo je nastalo v gospodinjstvih. Da bi ta zmanjšala količine odpadne hrane, je izjemnega pomena dobro načrtovanje, ki se začne s pripravo tedenskega jedilnika.
Katja Sreš iz Ekologi brez meja svetuje, da gospodinjstva v jedilnik vključijo vse morebitne ostanke hrane in živil, v trgovini naj nakupujejo s pomočjo nakupovalnega listka, hrano pa doma čim prej pravilno shranijo ter skuhajo le toliko, kot je bodo pojedli.
Na okoljskem ministrstvu so ob tem dodali, da je pomembno tudi ozaveščanje o pomenu oznak "uporabno najmanj do" in "porabiti do", saj je to pogosto razumljeno napačno. Živilo, označeno z navedbo "porabiti do", pomeni, da ga je treba po preteku datuma zavreči, medtem ko "uporabno najmanj do" pomeni, da živilo lahko ob pravilni uporabi zaužijemo tudi po navedenem datumu.
Če ob obedovanju v restavraciji ne pojemo vsega, Sreš svetuje, naj hrano vzamemo s sabo, najbolje v lastni posodi za večkratno uporabo. Če nam kakšna jed v sklopu menija ne ustreza, pa naj to osebju povemo ob naročilu, dodaja.
Zelo pomembno pa je, da posamezniki svoje prehranjevalne in nakupovalne navade prilagodijo osebnemu življenjskemu slogu. "Razmislek o kakovostni, lokalno pridelani in sezonski hrani, ustreznih količinah in tedenskih jedilnikih ter o ustreznemu shranjevanju je nujen," je poudarila Sreš.
Na okoljskem ministrstvu pravijo, da se absolutne številke glede količine odpadne hrane za gospodinjstva niso bistveno spremenile, "a je treba upoštevati, da so dostopnost in količine prodane hrane na trgu v zadnjih letih naraščale. To pomeni, da delež odpadne hrane narašča počasneje kot dostopnost hrane, kar nakazuje pozitiven trend in izboljšanje upravljanja s hrano".
Odpadna hrana ni le okoljski problem
Odpadna hrana ni le okoljski, ampak tudi družbeni in ekonomski problem. "V EU več hrane zavržemo, kot jo uvozimo. Šest do osem odstotkov izpustov toplogrednih plinov je posledica odmetavanja hrane," pravi Sreš. Ekologi brez meja ocenjujejo, da se javnost vedno bolj zaveda problema odpadne hrane, a se zdi, da to še ne prispeva k zmanjševanju količin.
"Učinkovita oziroma trajnostna poraba hrane bi zmanjšala potrebo po pridelovalni zemlji za proizvodnjo hrane, uporabo gnojil in zaščitnih sredstev ter emisije, in tako zmanjšala tudi obremenitev naravnih virov zaradi kmetijstva. Hkrati bi dosegli boljšo prehransko zadostnost in ohranili naše naravne vire," dodajajo na ministrstvu za kmetijstvo.
Odpadna hrana se uvršča med biološke odpadke, ki so del biološko razgradljivih odpadkov. "Biološko razgradljivi odpadki se aerobno (kompostarna) ali anaerobno (bioplinarna) obdelajo v skladu s predpisom, ki ureja predelavo biološko razgradljivih odpadkov," pojasnjujejo na okoljskem ministrstvu.
Razmislek o hrani in odpadni hrani je pomemben tudi ob praznikih. "Pri prazničnih obedih je najpomembnejša druženje in ustvarjanje spominov, ne količina hrane," pravi Meglič, ki ob tem poziva, naj se zavežemo k temu, da bodo letošnji prazniki brez odpadne hrane.
