Poleg tega so v zadnjih letih ekonomske cene vrtcev enormno poskočile, v Spodnjem Podravju so marsikje presegle celo 700 evrov na mesec za otroka, medtem ko so na Hrvaškem med 300 in 450 evri. V tem pogledu je Hrvaška svetla izjema, saj so poleg precej nižjih cen vrtci v 25 mestih brezplačni, občinske subvencije pa so povsod zelo visoke.
Družinska politika sosednje Hrvaške je na področju predšolske vzgoje zelo ugodna. Ekonomske cene vrtcev so precej nižje kot pri nas in se v povprečju gibajo med 300 in 450 evri, najvišji znesek, ki ga starši mesečno plačujejo za vrtec, pa ne presega 80 evrov. Na izjemno nizko ekonomsko ceno vrtcev najbolj vplivajo nizke plače hrvaških vzgojiteljev, ki so se do letos gibale okrog 1000 evrov neto, a so jih z letošnjim letom v skladu z zakonom o predšolski vzgoji že začeli postopoma dvigovati.
Slovenski vrtci se le še dražijo
Slovenski starši lahko trenutno le sanjajo o modelu, kot ga ponuja Hrvaška. Stroški vrtca v Sloveniji se iz leta v leto povečujejo in za družine srednjega sloja v povprečju znašajo od 200 do 350 evrov. Razlike v plačah med Slovenci in Hrvati pa se medtem bliskovito zmanjšujejo. Po zadnjih podatkih je povprečna neto plača na Hrvaškem znašala julija letos že 1315 evrov, v Sloveniji pa 1500 evrov. In če bi v Sloveniji povzeli približen model hrvaškega starševskega plačila vrtca, bi to čez palec pomenilo, da bi bilo najvišje možno plačilo okrog 140 evrov mesečno. Prav zato bi moral biti dostop do brezplačnih ali višje subvencioniranih vrtcev eden izmed ključnih ciljev socialne politike tudi v Sloveniji. Še posebej ob dejstvu, da se že vrsto let soočamo z nizko rodnostjo. Hrvaški primer kaže, da je sprememba mogoča – potrebna je le politična volja in razumevanje, da so otroci naša največja naložba v prihodnost. Poleg tega je večina občin, vsaj v Podravju, že pred leti poskrbela za ustrezno infrastrukturo, zato bi v svojih proračunih lahko našle kak evro za dodatno sofinanciranje vrtcev.
Različne občine – različne cene vrtcev
V Sloveniji se starši med drugim soočajo še z neenakimi cenami vrtcev, ki se razlikujejo glede na občino, v kateri živijo. Takšna razdrobljenost cen pomeni, da se finančna dostopnost vrtcev močno razlikuje glede na kraj bivanja, kar je seveda nepravično. Razlike v ceni pa ne odražajo nujno razlike v kakovosti vrtcev, kar pomeni, da nekateri starši plačujejo več za enake storitve, kot jih drugi dobijo po bistveno nižji ceni.
Država bi zato morala razmisliti o poenotenju cen na nacionalni ravni. Po mnenju mnogih pa bi morala prevzeti strošek dela, ki trenutno predstavlja več kot 80 odstotkov ekonomske cene vrtcev. To bi za starše in občine pomenilo tudi veliko manjšo finančno obremenitev.
Novi vrtci, nižji stroški vzdrževanja, varstvo zato brezplačno
Ne glede na postopno zviševanje plač vzgojiteljev, pa je od letošnjega septembra vrtec brezplačen tudi za starše, ki živijo v Slavonskem Brodu, mestu s približno 45.000 prebivalci. Ekonomska cena v njihovih javnih vrtcih znaša okoli 300 evrov, kar je pol manj kot pri nas.
Župan Mirko Duspara je pojasnil, da je občina do zdaj plačevala 80 odstotkov ekonomske cene, preostanek pa starši. Njihov prispevek je na letni ravni znašal med 1,2 in 1,5 milijona evrov. »Izračunali smo, da lahko ta denar zagotovimo iz občinskega proračuna, saj bomo manj vlagali v gradnjo novih vrtcev, zmanjšali pa so se tudi stroški vzdrževanja. Odzivi staršev so seveda pričakovano pozitivni, vsi so presrečni. Strošek staršev namreč do zdaj ni bil zanemarljiv. Tisti, ki so imeli v vrtec vključena dva otroka, so mesečno plačevali okoli 150 evrov, kar je 1800 evrov na leto. Ta denar bodo lahko odslej namenili za kaj drugega,« je povedal Duspara in dodal, da imajo prednost pri vpisu tisti otroci, katerih starša sta oba zaposlena ali pa živijo v enostarševski družini. V letošnjem šolskem letu so lahko vpisali vse otroke, ki so varstvo potrebovali. V Slavonskem Brodu imajo namreč podobno kot drugje na Hrvaškem velike težave z zagotavljanjem zadostnega števila prostih mest v javnih vrtcih. V zadnjih 15 letih so zato intenzivno vlagali v gradnjo in obnovo vrtcev ter uspeli znižati stroške vzdrževanja. Stavbe so namreč zdaj energetsko veliko bolj učinkovite. V javnih vrtcih je trenutno dovolj prostora za vse otroke iz Slavonskega Broda, zato občina ne vidi nobene potrebe, da bi še naprej sofinancirali zasebne vrtce. V Trogirju so vrtci že nekaj časa brezplačni; mesto jih namreč lahko financira z visokimi turističnimi prihodki.
V Splitu najvišje plačilo 80 evrov
Drugačno politiko imajo v Splitu, kjer delež sofinanciranja znaša enako, ne glede na to, ali otrok obiskuje javni ali zasebni vrtec. Vsem otrokom namreč želijo omogočiti enake standarde razvoja in čim boljšo prihodnost. Vrtci niso brezplačni, najvišji znesek, ki ga starši plačujejo mesečno, pa je okoli 80 evrov. Še vedno se soočajo s pomanjkanjem kapacitet v vrtcih. Letos jim je uspelo vpisati vse otroke, starejše od treh let, v skupine prvega starostnega obdobja pa zgolj tiste, katerih starša sta oba zaposlena.
V nasprotju s Slavonskim Brodom in Splitom pa Zagreb, kot glavno mesto Hrvaške, kljub intenzivnim vlaganjem še vedno ni rešil problema pomanjkanja mest v vrtcih. Poleg tega se soočajo s pomanjkanjem kadra. Vrtce financirajo iz občinskega proračuna, kar na leto znese okoli 270 milijonov evrov. Več kot polovica staršev za enega otroka v vrtcu plačuje okoli 40 evrov na mesec, najvišji možni znesek pa prav tako ne presega 80 evrov. Povsem drugače pa je v Zagrebu z zasebnimi vrtci, kjer so cene za starše celo višje kot pri nas, saj so ti vrtci sofinancirani nižje kot v Sloveniji.
