S Kostanjevice, slikovite vzpetine nad enim najmlajših slovenskih mest, lahko občuduješ panoramo obeh Goric – Nove Gorice in sosednje, italijanske Gorice. Tukajšnji frančiškanski samostan pa hrani posmrtne ostanke poslednjih članov francoske kraljevske rodbine Burbonov; omenjeno dinastijo so namreč po t. i. julijski revoluciji leta 1830 pregnali iz domovine. Po Škotski in Pragi so zatočišče leta 1836 našli pri goriškem grofu Coroniniju. Razlog, da so izbrali Gorico, je bilo verjetno milo podnebje, a tudi strah Karla X., da bi zbolel za kolero, ki je takrat razsajala po Evropi, v Gorici pa je ni bilo. Toda ironija usode je včasih neverjetna: 17 dni po prihodu v Gorico je 79-letni Karel X. umrl prav za kolero, in to kot edina žrtev epidemije tistega časa v Gorici. Ko je bolan ležal in umiral, je skozi okno svoje sobe gledal na Kostanjevico. Takrat je izrazil željo, da bi ga pokopali v tamkajšnji samostanski cerkvici. Tako je Kostanjevica postala Mali St. Denis, saj vsi francoski kralji razen treh počivajo v baziliki St. Denis severno od Pariza. Karel X. je torej edini francoski kralj iz rodbine Burbonov, ki je pokopan zunaj Francije, in edini kralj, ki je pokopan v Sloveniji.
Predsedniku Mitterrandu želje niso izpolnili
Ob Karlu X. so želeli biti pokopani tudi drugi člani družine, pa tudi vojvoda Blakaški, minister, ki je sledil kralju v izgnanstvo. Vsi člani dinastije počivajo v eni kripti pod daritvenim oltarjem. Poslednji Burboni sicer spijo v kamnitih sarkofagih iz nabrežinskega marmorja, ki jih je izdelal kamnoseški mojster Anton Ušaj iz Gorice, po rodu iz Vipavske doline. Vanje so najprej položili lesene, nato pa svinčene krste, v katerih so njihova nepredušno zaprta balzamirana trupla. V sarkofagu Karla X. je tudi posebna žara z njegovim srcem. Ker bi bil Henrik V. zadnji član njihove družine, ki bi zasedal kraljevski prostor (bil je zadnji naslovni kralj Francije), so mu na sarkofag pod steklen pokrov položili simbolno pozlačeno krono, a je ta med vračanjem z Dunaja, kamor so bili med prvo svetovno vojno prepeljani sarkofagi s posmrtnimi ostanki, izginila. In čeprav je sam francoski predsednik Mitterrand pisal nekdanji jugoslovanski oblasti, naj dovoli prenos posmrtnih ostankov poslednjih Burbonov v Francijo, ti še danes počivajo pri nas, a na prgišču francoske zemlje …
Zakaj Karla X. niso prepeljali v Francijo
Ko Mirjam Brecelj, ki v samostanu na Kostanjevici vodi znamenito Škrabčevo knjižnico, hkrati pa sprejema obiskovalce tukajšnjih znamenitosti, vprašam, ali gostje iz Francije vedo, kaj se skriva v kripti pod samostansko cerkvijo, se njen odgovor glasi: »Ah, kje pa! Zelo malo obiskovalcev iz Francije pozna to zgodbo. Ko jim povemo, da je tu pokopan Karel X., je zanje to veliko presenečenje. Tudi še nisem zasledila, da bi kateri od njih vprašal, zakaj Karel X. ni pokopan v Franciji in zakaj njegovih posmrtnih ostankov nikoli niso prenesli tja.« Čeprav se je obisk francoskih turistov v zadnjih dveh letih na Kostanjevici bistveno povečal, pa bi po njenih besedah to le stežka pojasnili s poznavanjem tega dela francoske zgodovine, čeprav se je s smrtjo Karla X. končala francoska vladarska dinastija Burbonov. »Mislim, da Francozi ta del Slovenije bolj odkrivajo v sklopu spoznavanja še neodkritih koščkov Evrope,« meni. »Celo svetovni popotniki, ki dobro poznajo posebnosti s celotne zemeljske oble, pravijo, da je naravnost neverjetno, da je francoski monarh pokopan v državi, s katero praktično ni imel nikakršne povezave,« opozarja sogovornica. In če se ob prebiranju te naravnost neverjetne zgodbe morebiti sprašujete, zakaj Karla X. in njegovih najbližjih sorodnikov niso nikoli prepeljali v St. Denis, naj vam pojasnimo, da je vnuk Karla X. in zadnji član družine Burbonov, ki bi zasedel francoski kraljevi prestol ter vladal kot Henrik V., izrecno prepovedal, da bi ga prepeljali v Francijo.
Francozi srca Karla X. niso želeli
Kar pa seveda ne pomeni, da do takšnih pobud v preteklosti ni prišlo. Nazadnje ob 180. obletnici smrti Karla X., torej leta 2016. »Takrat smo kar naenkrat dobili veliko novinarskih poizvedovanj, češ da naj bi iz Francije zahtevali posmrtne ostanke vseh šestih Francozov, ki počivajo na Kostanjevici, nazaj. Mi o tem nismo imeli nobene uradne informacije, ne s slovenske in ne s francoske strani. Izkazalo se je, da je preplah spodbudilo Društvo za vrnitev posmrtnih ostankov Burbonov v Franciji. Potem so se stvari pomirile, leto zatem pa nas je obiskal sorodnik Karla X. iz španske veje rodbine, princ Alfonz, in izrazil željo, da posmrtni ostanki te družine ostanejo tukaj. In mi smo storili vse, da tako tudi ostane,« poudari Mirjam Brecelj, ki zna o grobnici Burbonov na Kostanjevici povedati še marsikaj zanimivega. Denimo to, da so vsi predstavniki francoske vladarske dinastije iz vrst Burbonov, ki so poslednji dom našli v Sloveniji, umrli v obdobju petdesetih let. Ali da je pet od šestih krst kamnitih in da so bile narejene šele 50 let po smrti Karla X. Ste mogoče vedeli, da so bili sarkofagi med prvo svetovno vojno, ko je bila cerkev na Kostanjevici porušena, prepeljani na Dunaj? Tam so počakali, da je bila cerkev ponovno obnovljena, so jih pa v tem času odprli in potrdili, da v njih resnično počivajo Burboni. Bi znali oceniti, koliko tehta posamezen sarkofag? Okrog tri tone! »Zanimivo je tudi, da je bil Karel X. pokopan po habsburških običajih, kar pomeni, da so mu srce izrezali iz telesa. Ker je bil kralj Francije, bi to srce pripadalo Francozom, a ga niso želeli, zato je danes v stekleni žari poleg njegovih posmrtnih ostankov. Tega se sicer v grobnici ne vidi, prav tako kot tudi ne, da je pod vsakim sarkofagom pest francoske zemlje. Tako so Burboni simbolično pokopani doma, na francoski zemlji,« pojasnjuje Mirjam Brecelj.
Razstava o Burbonih na naših tleh
Slovenija ima v zgodovini francoske vladarske dinastije Burbonov torej posebno mesto, ki bi ga veljalo še bolj izpostaviti. V frančiškanskem samostanu na Kostanjevici imajo sicer že dolgo idejo, da bi prostore pred grobnico spremenili v manjši muzej, v katerega bi dali vse predmete, ki so na Goriškem in so povezani z Burboni. »V samostanu namreč hranimo čudovite mašne plašče, ki so bili narejeni iz pregrinjal, s katerimi je bil pokrit mrtvaški oder, na katerem je ležal Karel X. To so plašči iz črnega žameta, izvezeni s srebrno nitjo. Omeniti moram še krasen kelih z motivom zadnje večerje, ki je prav tako eden od originalnih predmetov iz Francije. V sosednji Gorici ima grofica Katarina Lanthieri v lasti poročno obleko Marije Terezije Šarlote, ki je tudi pokopana v kripti, in nam jo je pripravljena podariti. A moramo seveda najprej sanirati prostore, da bodo primerni za hranjenje in postavitev takšnih eksponatov. Trenutno finančnih sredstev za to ni, saj je v tem trenutku naša prioriteta restavriranje cerkve. Če bo šlo vse po načrtih, bo cerkev do konca tega leta v celoti obnovljena, kaj nam bo po tej naložbi uspelo uresničiti, pa bomo še videli,« pravi Mirjam Brecelj. Je pa zato tukajšnji samostan v sodelovanju z Goriškim muzejem in Zavodom za varstvo kulturne dediščine iz Nove Gorice letos pripravil razstavo o skritih zakladih Kostanjevice in bila je odlično obiskana. »Seveda bi jo radi ponovili tudi v letu 2025, ki bo v znamenju Evropske prestolnice kulture, ki jo bosta gostili prav obe Gorici,« sklene.
.........
Podpisali sporazum o sodelovanju
Med letošnjimi olimpijskimi igrami v Parizu sta občini Nova Gorica in Saint-Denis v mestni hiši v Saint-Denisu podpisali sporazum o sodelovanju zlasti na področju turizma in kulture. V Novi Gorici si med drugim želijo, da bi sporazum prispeval k večjemu zanimanju Francozov za obisk naših krajev in frančiškanskega samostana na Kostanjevici, za katerega si prizadevajo, da bi postal spomenik državnega pomena.
