»V zadnjem obdobju opažamo nekoliko več prijav kaznivih dejanj posilstva in spolnega nasilja, kar pripisujemo spremembi zakonodaje na področju kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost. Julija 2021 so začele veljati spremembe kazenskega zakonika pri kaznivih dejanjih posilstvo in spolno nasilje; kaznivo je tudi spolno ravnanje, izvršeno 'brez privolitve' (samo ja pomeni ja). Torej gre za kaznivo dejanje, tudi če ni bila uporabljena sila ali grožnja, kar prej ni veljalo. Lahko pa povečanje števila prijav pripišemo tudi večji ozaveščenosti žrtev,« je pojasnil Drago Menegalija z Generalne policijske uprave (GPU). Dodal je, da se policija nemudoma odziva in sprejme prijavo ter izvede vse potrebne aktivnosti za dokazovanje dejanj in prijetje storilca. »Kazniva ravnanja zoper spolno nedotakljivost v policiji preiskujemo z vso resnostjo in odgovorno, s ciljem, da storilce izsledimo in ustrezno procesiramo ter žrtve zaščitimo. Veliko večino primerov uspešno preiščemo. Tako kot do zdaj bomo izvajali usposabljanja za policiste, katerih namen je senzibilna in empatična obravnava žrtev spolnih zlorab ter opolnomočenje žrtev, da lažje spregovorijo o najhujših in najbolj travmatičnih dogodkih svojega življenja. Tudi v prihodnje bomo veliko pozornosti namenjali mladostnikom, s katerimi se v okviru preventivnih dejavnosti pogovarjamo o nesprejemljivosti vseh oblik nasilja (tudi spletnega spolnega nasilja), pravilnem ukrepanju ter nujnosti prijave. Pomembno vlogo imajo priče nasilnih dejanj, ki lahko pomagajo zaščititi žrtev.«
Posiljevalci običajno prijatelji ali sorodniki žrtev
Menegalija pravi, da je zmotno obče prepričanje, da se posilstvo ali spolni napad zgodi v temni ulici, storilec pa je neznanec. »V večini primerov so storilci osebe, ki jih žrtve poznajo. To so lahko sorodniki, prijatelji, znanci, sodelavci … Posilstvo ali spolni napad se običajno zgodi v zasebnem prostoru, v avtomobilu ali stanovanju, redkeje na javnih krajih, na primer v parku, gostilni, na ulici. Največ zlorab se zgodi v stanovanjih storilca ali žrtve. Zmotna je predstava, da so ta kazniva dejanja načrtovana. Največkrat se zgodijo po naključju, ko storilec izkoristi okoliščine, da je na primer z žrtvijo sam, ali pa izkoristi psihofizično stanje žrtve.«
Kako naj bo žrtev s posiljevalcem sočutna?!
V enem od zadnjih obravnavanih primerov posilstva, ko je migrant v Ljubljani posilil dekle, je policija objavila napotke žrtvam. Med drugim so navedli, naj pri posiljevalcu poskušajo vzbuditi občutke sočutja in razumevanja, kar je pri ljudeh sprožilo neodobravanje. »Kako naj bo posiljena žrtev s posiljevalcem sočutna? Kam smo prišli? So mar ob pamet?« je bilo slišati kritike in pomisleke ob nasvetu policije.
»Policija ravna na podlagi strokovnih stališč, ugotovitev domače in tuje kriminalistične stroke ter dolgoletnih izkušenj, ki smo jih pridobili pri delu z žrtvami in storilci najhujših oblik kaznivih dejanj zoper življenje in telo. Nasvet, ki smo ga objavili, smo povzeli iz naših svetovalnih brošur. Ženskam vedno svetujemo, da se na vso moč poskušajo ubraniti napada. Ob veliki fizični premoči storilca, še posebej, če se napad zgodi na odmaknjenem kraju, kjer ni mogoče pričakovati tuje pomoči, žrtvi kljub upiranju velikokrat napada ne uspe preprečiti. Kar žrtev v takem težkem trenutku še lahko naredi, je, da poskuša pri storilcu vzbuditi občutek krivde in ga na tak način odvrniti od napada ter poskuša preprečiti še hujše posledice (dodatne poškodbe). Izjemno pomembno je tudi, čeprav v tako stresni situaciji izjemno zahtevno, da si žrtev poskuša zapomniti čim več lastnosti storilca, saj nam bo to v veliko pomoč, da se nasilneža najde in kaznuje za to nizkotno in kaznivo dejanje ter prepreči nove žrtve,« so pojasnili na policiji.
Čim prej prijava kaznivega dejanja
Policisti žrtvam kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost svetujejo, naj dejanje čim prej oziroma takoj prijavijo. »Pomembno je, da se žrtev ne preoblači, ne čisti oblačil, ne umiva ali tušira. Če se posilstva ne odloči prijaviti takoj, naj dobro posuši perilo in oblačila (ki jih je imela oblečena ob storitvi dejanja) ter jih shrani v čiste papirnate vrečke. S časovnim odmikom dejanja se povečuje možnost uničenja materialnih sledi (za spolno nasilje so značilne biološke sledi, ki se v neustreznih okoliščinah uničijo in so neprimerne za preiskave). Prav tako se s potekom časa uničijo druge sledi, zacelijo se vidne poškodbe na žrtvi, pride do sprememb na kraju dejanja, presnamejo se morebitni posnetki na videonadzornih sistemih,« je še poudaril Menegalija.
