Timotej Strnada se je pred leti preselil v Ljubljano, sicer pa je Mariborčan. Kot otrok je bil živahen, neobvladljiv, lahko bi rekli, da je bil že prav poreden. »Če se ozrem nazaj, se zavedam, da me vrstniki nikoli niso sprejeli zaradi mojih sposobnosti računanja ali razgledanosti. To so bile lastnosti, ki so običajno naletele na posmeh. Kadar sem učiteljico spravil na rob solza, pa sem bil kar nenadoma sprejet član skupnosti. Posledično sem kot otrok logično izbral takšno vedenje, ker je bilo zelo močna družabna valuta,« danes razlaga svoja dejanja magister psihologije.
Timotej je bil edinec, sta pa starša imela veliko posluha za njegove prošnje, ko si je želel kakšne domače živali. Najprej je dobil papigo, ampak so kmalu ugotovili, da je pri njih zelo osamljena, zato so jo dali v rejo k ljudem, ki so že imeli papige. Potem je dobil morskega prašička, ampak tudi njemu človeška družba ni bila dovolj, zato so ga raje dali drugim, da je imel družbo. »Če pomislim, smo imeli kar nesrečo ali pa smo bili takrat zelo nerazgledani glede domačih živali, saj smo si vedno omislili živali, ki so, kot vemo zdaj, potrebovale družbo. Zdaj imam muco, ker so samotarske zveri, navajene na samoto, in večino dneva prespijo,« pravi Tim, ki tudi sam ceni dober spanec.
V otroštvu je treniral mnogo različnih športov – od streljanja z zračno puško do juda, imel pa je še kup drugih konjičkov, saj je vso mladost igral kitaro in igrice na računalniku in Game Boyu. »Otroštvo sem preživel v Rušah, kjer sem se ogromno družil s sosedi in vrstniki, s katerimi smo se znašli v marsikateri bolj ali manj prijetni dogodivščini,« se spominja.
Pred snemanji oddaje Poroka na prvi pogled imajo s Timom precej težav stilisti, saj ima takšne mišice, da mu kar težko najdejo primerno garderobo. Tako mišičast je zato, ker je res zelo discipliniran glede vadbe in aktivnosti. »Moja športna pot me je vodila od dejavnosti, kjer so večja tveganja za poškodbe, k takim, kjer so manjša, do dejavnosti, kjer so minimalna. Torej od košarke, akrobatike, juda, capoeire, parkoura, prek boksa do dvigovanja uteži, s katerim se bom lahko ukvarjal do smrti,« pravi Tim, ki si življenja brez športa sploh ne predstavlja.
Psihologija ga je začela zanimati zato, ker si je želel razložiti svoje odnose
Pravijo, psihologijo študirajo takšni, ki to potrebujejo, in Tima je psihologija začela zanimati zato, ker si je želel razložiti svoje odnose. »Psihologija me je začela privlačiti, ko sem zaznal, da ne spadam v skupino, v kateri sem se znašel kot otrok. Zanimalo me je, kako lahko vplivam na to in zakaj sem, kakršen sem. Menil sem, da odgovori na ta vprašanja tičijo bodisi v medicini ali v psihologiji,« pravi Tim, ki je iz psihologije tudi magistriral, zdaj pa je že lep čas zaposlen v podjetju OK Consulting. Psihologija mu je še vedno v veliko zadovoljstvo: »Najbolj uživam v redkih pristnih in globokih trenutkih novih spoznanj, ki jih opazim pri drugih in – na žalost vse redkeje – pri sebi. Trenutek, ko oseba ponotranji nov, bolj učinkovit pogled in razumevanje določenega pojava v njeni sedanjosti ali preteklosti, me napolni z zadovoljstvom. Najverjetneje zato, ker se spomnim, kako globoko sem se sam spreminjal ob takšnih dognanjih in kako močne spremembe so prinesla v mojem vedenju in delovanju v svetu.«
Njegovo primarno delo ni na očeh javnosti, z odločitvijo, da sodeluje v televizijski oddaji, pa se je vse spremenilo in je postal tudi prepoznaven. »Zdaj te prepoznavnosti skoraj ne opažam več. Pred leti je bil šok, ko me je prva oseba prepoznala zaradi šova. Pogosto so me spraševali glede parov in kako smo sprejemali odločitve. Številne sem razočaral, ko sem jim povedal, da o tem žal ne smem govoriti. Takšne izkušnje niso bile prijetne. Zdaj pa me ljudje večinoma ustavijo, ker želijo z mano deliti kakšno izkušnjo ali problem na duševni ravni, ki ga zaznavajo v svojem življenju, in nekaterim z veseljem tudi pomagam, če le lahko. Takšni pogovori me pogosto polnijo z energijo.«
Za preostanek poletja že ima načrte
Čeprav teorijo dobro obvlada, pa Timotej trenutno ni v resni zvezi, zato tudi o poroki še ne razmišlja. »Poroka je pogodba med dvema posameznikoma, hkrati je tradicionalna in javna potrditev čvrstosti odnosa in povezanosti dveh družin. Kot taka se mi zdi čisto logičen korak pri ljudeh, ki si želijo svoj odnos potrditi pred državo, cerkvijo in družino. Trenutno se ne vidim v tem, ker sem v življenju od te točke zelo oddaljen.«
Sicer pa se bo to poletje poskušal hladiti in pridobivati nove stranke za podjetje, katerega vajeti je prevzel pred nekaj meseci. »Tradicionalno poletno se bom stradal, odvrgel nekaj kilogramov, ki jih bom takoj prvega septembra spet pridobil. Trudil se bom čim bolj zmanjšati svoj horizont pritoka informacij za to, da se ne bom ukvarjal z deli sveta in problemi, na katere ne morem vplivati,« nam je še zaupal.
