Tilen Pahor in njegova partnerica Ines Confidenti sta razmeroma sveža »sivkarja«, a imata že veliko za pokazati. Ne samo da njun nasad na hribu Marivnik pri Komnu žanje veliko pohval, iz njune sivke v sodelovanju z enim od farmacevtskih podjetij v Prekmurju nastajajo kreme po njuni lastni recepturi, ki jih tržita pod svojo blagovno znamko o'kras.
Namesto oljk sta zasadila sivko
Njuna zgodba sega v leto 2018, ko sta kupila dobra dva hektarja kmetijskega zemljišča v občini Komen. Bila so popolnoma zaraščena, sama sta jih počasi očistila. Sprva sta nameravala zasaditi oljke, a so jima kmetijski svetovalci priporočili, naj raje poskusita z zelišči, saj je plast zemlje tanka, spodaj pa je sam kamen, tudi vode ni. »Na koncu sva se odločila za sivko. Zasadila sva jo leta 2020, zdaj imava šest tisoč grmov,« pravi Tilen Pahor. S partnerico sprva o sivki nista vedela tako rekoč nič, a sta se bila pripravljena učiti in – delati. »Kmetijska svetovalka Milena Štolfa naju je povezala s priznanim 'sivkarjem' Stojanom Korošcem iz Divače, ki nama je res veliko pomagal z nasveti. Od njega sva kupila prve sadike, vse so ekološke, kar potrjuje tudi certifikat Kon-Cert,« pripoveduje Pahor.
Sivko – gre za sorto x intermedia – sta prvič požela leta 2023, saj se to rastlino žanje šele tretje leto, da se vmes dobro ukorenini. »Treba je biti potrpežljiv. In se je izplačalo. Prvo leto smo pobrali približno 600 kilogramov sivke, letos pa že skoraj tono,« zadovoljno pove.
Izdelal žetveni voziček, ki olajša delo
In čeprav so letos poželi za tretjino več sivke, so z žetvijo opravili kar hitro. »Izdelal sem poseben žetveni voziček, ki res dobro deluje in zelo olajša delo. Celoten nasad, šest tisoč grmov, smo poželi v pičlih šestih urah. Začeli smo ob peti uri zjutraj, ob 11. uri smo bili že doma. Potem pa je sledila skoraj tridnevna destilacija, v našem 400-litrskem kotlu. Prvo leto, ko smo želi, smo napolnili osem košar za destilacijo, zdaj pa že 14,« se veseli Pahor.
Po destilaciji se zgodba s sivko iz Volčjega grada seli v Prekmurje. Skupaj s partnerico sta se namreč že prvo leto odločila za izdelavo krem po lastni recepturi in pod lastno blagovno znamko. Seveda to ne pomeni, da mešajo kreme doma, ampak sodelujejo s farmacevtskim podjetjem Galex. Pošljeta jim svoje eterično olje in hidrolat ter druge sestavine po njuni recepturi, v podjetju pa jima v laboratoriju izdelajo vzorce, ki jih potem onadva še dodelata. Potem v podjetju za njiju kreme zmešajo v certificirani in kontrolirani proizvodnji. Prva je bila krema za razpokana stopala, leto zatem sta razvila cinkovo kremo, letos pa še kremo za roke. »Avgusta bomo šli v proizvodnjo vseh krem, da bodo nared za prodajo. Vse so dermatološko testirane in certificirane. Ines je tista, ki je razvila recepture, skrbi za ves ta del posla in še za marsikaj,« pravi Tilen Pahor, ki skrbi za spletno prodajo krem pod blagovno znamko o'kras, za poslovne partnerje in podobno.
»Ne potrebujemo dopusta v Provansi«
Čeprav kmetijski strokovnjaki ugotavljajo, da je spomladansko deževje nekoliko poslabšalo letino, ima Pahor drugačne izkušnje. Izplen eteričnega olja je bil dober, tudi hidrolata je bilo veliko, tako da se pri njih veselijo nadpovprečne letine, na račun katere bodo lahko izdelali tudi več krem. A ne gre samo za to. »Letos je bilo vse črno od čmrljev, sivka privablja tudi ogromno čebel, metuljev ... Pogled na naš nasad je fantastičen, pa ta vonj ... Nikoli nisem mislil, da bom gojil sivko, a nam je to zelo všeč. Ne potrebujemo dopusta v Provansi, Provanso imamo doma,« dodaja Tilen Pahor.
Vse se je začelo z eno »čimo« sivke
Zgodba Mojce in Emila Jejčič iz Zalošč je nekoliko drugačna, je pa prav tako prežeta z ljubeznijo do vijoličastih grmov. »Vse se je začelo z eno 'čimo' sivke, ki mi jo je dala soseda pred več 30 leti, ko smo še živeli v bloku v Novi Gorici. Takrat sem se zaljubila v to rastlino,« pripoveduje Mojca. Z možem Emilom zdaj že več kot 20 let gojita sivko in druge dišavnice na Erzelju. »Smo majhni, butični proizvajalci. Verjetno smo eni redkih, ki smo tako rekoč vse sadike sivke vzgojili sami. Začeli smo iz ljubezni do sivke in domače zemlje, brez kakršnekoli računice. Mož Emil je zasadil oljke, jaz pa sem po brežini zasadila meni najljubšo sivko. Na Erzelju imamo še dve njivici s sivko, skupaj kakih tisoč grmov. Sort je približno pet, vsaka ima svoj vonj. Pri nas je največ sorte intermedia grosso,« razlaga Mojca Jejčič. Oba z možem ljubita delo na zemlji, Emil pa ji je prav posvečen, njegov prispevek k ustvarjanju podobe koščka njunega raja na Erzelju je neprecenljiv.
Sivka ni zahtevna rastlina, ampak vseeno zahteva svoje in ob svojem času. »Največ dela z njo je, ko je najbolj vroče. Takrat jo je treba porezati, potem pa je na vrsti bodisi destilacija bodisi sušenje. Mi delamo oboje, posušimo jo manjši del,« pojasnjuje. Sivkino eterično olje in hidrolat prodajo pod blagovno znamko narzeli. Tudi iz imena blagovne znamke je vidna navezanost na lokalno identiteto in domače okolje. V sebi skriva najbolj pogost odgovor na Mojčino vprašanje, ki je, ko je še bila zaposlena, moža Emila po telefonu spraševala, kje je. »Na Rzeli,« ji je odgovarjal. Tako se namreč po domače reče Erzelju, od koder tudi izhaja Emil. In tako so našli ime za svojo blagovno znamko: narzeli.
Ne samo v omarah proti moljem
Mojco Jejčič veseli, da vse več ljudi prepoznava široko uporabnost te rastline: »Eterično olje sivke še zdaleč ni uporabno le v boju proti moljem. Jaz pravim, da je kot nekakšna prva pomoč; pri nas ga uporabljamo pri odrgninah, urezninah, opeklinah in še marsikje, je tudi naravni repelent ... Zase pripravim tudi kreme, pri nas si z nekaj kapljicami tega olja na žlički sladkorja ali medu pomagamo tudi, ko nas praska po grlu.«
Jejčičevi vse v nasadih opravijo sami, tudi žetev in destilacijo. »Pri sivki je tako: ko je najlepša, jo moraš porezati, in to nizko, brez obotavljanja, vse do belih pikic, nastavkov novih poganjkov. Le tako bo grm dolgo lep in bo imel močna stebla,« razlaga Mojca. Sivko so tudi pri njih pred tedni porezali, vijoličasti grmi so se poslovili. A Mojčina ljubezen do sivke nikoli ne usahne. »Meni so pri srcu tudi te porezane rjave bučke,« pravi.
