Podvodno strukturo Morska oaza Piran - Sea Oasis Piran so položili na dno morja, saj morskim bitjem primanjkuje skrivališč in bivališč, pa naj bodo stalen dom, na primer školjkam, ali kratkočasen hotel, iz katerega odplavaš, ko želiš. Če ni dovolj bivališč, se manjša biotska raznovrstnost morja, ker pa tovrsten brezup Zavodu Yousea, ki ga vodi biologinja Irena Fonda, ni domač, so začeli izdelovati podvodno strukturo. Kdor doslej ni imel doma, ga sedaj ima.
Fratri in babice
V morje pred Sečo so Morsko oazo Piran položili marca letos in doslej se je nanjo naselilo že nekaj živali. Na fotografijah, ki jih je posnel znani podvodni fotograf Borut Furlan, je videti ribice, poimenovane fratri, pa tudi eno babico, prav tako ribico. Po celotni površini oaze je veliko združb morskih bitij, prevladujejo pa mnogoščetinci in mahovnjaki.
“Vse to je izjemen rezultat za tako kratek čas, kar je potopljena morska oaza,” pravi Lean Fonda. S sinom Lanom Fondo sta se do strukture, ki je položena na globino dvanajst metrov, njeno najvišje nadstropje pa je na globini sedem metrov, potopila na vdih.
“Fotografiral sem s fisheye objektivom in v photoshopu konvertiral v linearno sliko. Slikal sem brez umetne svetlobe, ker je bila voda kalna in bi pri uporabi flešev še bolj poudaril lebdeče delce. Barve pa sem izpostavil v postprocesingu v Lightroomu,” tehnične posebnosti fotografiranja Morske oaze Piran opiše Borut Furlan. Eden najpomembnejših podvodnih fotografov Slovenije ima dom v Ljubljani, vendar njegovo bistvo zaživi pod morjem.
Nov ekosistem
Prva slovenska podvodna betonsko-železna struktura je nastajala v marini v Luciji. Postavitev so v celoti pokrili z donacijo družbe Bauhaus, denar za vzdrževanje in monitoring pa prihaja od donatorjev. Morska oaza Piran je sestavljena iz šestih etaž, dolga je 5,5 metra, široka 3,5 metra in visoka tri metre.
Nov ekosistem bo imel več pozitivnih učinkov. Med drugim bo služil kot ponor ogljikovega dioksida, saj organizmi z lupino trajno uskladiščijo ogljikov dioksid. Sčasoma se bo iz lupin in ogrodij odmrlih organizmov ustvarila sekundarna trdna površina, na kateri bodo lahko živeli vedno novi morski organizmi. V obdobjih pomanjkanja kisika na morskem dnu pa bo ta podvodna struktura tudi zatočišče in jedro za ponovno naselitev organizmov.
