Dobrodelnost in prostovoljno delo se v sodobni družbi vse bolj prepoznavata kot protistrup individualizmu, tekmovalnosti in neenakosti. Prostovoljno delo in dobrodelnost ne dvigujeta le kakovosti življenja posameznikov, temveč tudi krepita občutek pripadnosti in solidarnosti v skupnosti. V tej luči se je naš časopis pridružil akciji Ljudje odprtih rok, ki se usmerja v prepoznavanje in izpostavljanje posameznikov, ki se izkažejo v svojem okolju. Ti ljudje niso le zgled, ampak tudi gonilo sprememb.
Pomagal pri prekrivanju uničenih streh
Ponujajo roko pomoči in tolažbe tistim, ki to najbolj potrebujejo, ter nesebično pomagajo v najtežjih trenutkih. Eden takih je tudi prejemnik priznanja Edis Vehabović iz Stogovec pri Apačah, ki je s svojimi dejanji v preteklem letu še dodatno zaznamoval življenja ljudi, ki jih je prizadela huda ujma. Je lastnik gradbenega servisa Tajči, a je 13. julija lani našel novo poslanstvo. Po hudem neurju, ki je povzročilo obsežno gmotno škodo, se je odločil ponuditi brezplačno pomoč. Ob soočenju z obupanimi ljudmi, ki so ostali brez domov, je prepoznal njihovo bolečino. Že v Bosni in Hercegovini, kjer je bil priča uničujočim posledicam razpada nekdanje skupne države, se je naučil empatije in solidarnosti.
Njegova srčnost in odločnost sta ga vodili, da je brez oklevanja oblekel delovna oblačila, poklical brata Elvisa in prijatelja Aldina Hodžića ter se odpravil pomagat ljudem v stiski. Edis Vehabović, po poklicu zidar, je ob tej priložnosti spretno prevzel vlogo krovca, da bi lahko pomagal obnoviti strehe ljudem v svoji skupnosti. Z bratom in prijateljem so delali neutrudno in neprekinjeno, dokler večina streh ni bila popravljena. Kljub izgubljenim prihodkom zaradi lastnih stroškov je Vehabović vztrajal pri pomoči, saj se je zavedal njene neprecenljive vrednosti za ljudi v stiski. Na območju občine Apače so popravili okoli 30 streh, pri tem pa Vehabović poudarja, da bi tudi sam cenil takšno gesto, če bi se kdaj znašel v podobni stiski. Njegova zgodba odseva moč človeške sočutnosti in solidarnosti, ki se pokaže v najtežjih časih. Edis Vehabović se ne zavzema le za svoje sokrajane, temveč izraža globoko prepričanje, da je treba pomagati vsakomur, ne glede na rasno ali narodno pripadnost. Zavezanost vrednotam človečnosti in sočutja je vodilo njegovega življenja.
Vsi si zaslužijo našo največjo hvaležnost
Poleg Edisa Vehabovića so se letos za priznanje potegovali še zmagovalci regijskega dela izbora. To so upokojena učiteljica in prostovoljka Dora Kalčič iz Ilirske Bistrice, kaplan Primož Lorbek iz Hajdine, upokojenec Radko Luzar iz Dolenje Stare vasi pri Šentjerneju, planinski vodnik in grajski plesalec Franc Maršnjak iz Velenja, prostovoljki Nataša Privošnik iz Šempetra v Savinjski dolini in Jolanda Ravnikar iz Ljubljane. Prav vsi pa si zaslužijo hvaležnost vseh, ki jim pomagajo, in ker služijo kot zgled drugim, da lahko vsak posameznik premika tudi gore.
