Teh je bilo letos skoraj 31 tisoč ali 4,44 odstotka vseh, kar je enkrat več kot leta 2019. Obenem jih je bilo na referendumih ob primerljivi udeležbi bistveno manj: "le" med osem in petnajst tisoč. Število neveljavnih glasov je še toliko pomembnejše ob dejstvu, da je Gibanju Svoboda po neuradnih podatkih do osvojitve tretjega poslanskega mandata zmanjkalo le nekaj več kot pet tisoč glasov.
V uredništvu necenzurirano.si so se zato odločili preveriti, kaj je v ozadju tako velikega povečanja neveljavnih glasov in ali so dvomi o varnosti glasovnic, ki se nahajajo na posameznih voliščih, upravičeni. Ključna ugotovitev: največ neveljavnih glasovnic na teh volitvah so našteli v okrajih, kjer najboljše rezultate dosegajo stranke leve sredine.
Izstopajo okraji, kjer je zmagala Svoboda
Podroben pregled glasovanja po volilnih okrajih kaže, da je Gibanje Svoboda doseglo nadpovprečno podporo kar v 12 od 17 okrajev, kjer so člani državne volilne komisije odkrili več kot pet odstotkov neveljavnih glasovnic. Med njimi so tudi trije okraji, v katerih je ta stranka dosegla rekordno, več kot 30-odstotno podporo. In obratno, v prav toliko volilnih okrajih je SDS zbrala manj glasov od državnega povprečja.
Kot najbolj problematičen se je izkazal volilni okraj Hrastnik-Trbovlje. Tam je glas na evropskih volitvah oddalo nekaj manj kot 39 odstotkov volilnih upravičencev, kar je malo pod državnim povprečjem. Neveljavnih je bilo kar 526 od 8.068 glasov, kar znaša okoli 6,5 odstotka.
Pri tem izstopa volišče v Domu upokojencev Franc Salamon v Trbovljah, kjer je glas oddalo vsega 26 odstotkov oziroma 277 volivcev. Od tega je bilo kar 49 glasov oziroma 18 odstotkov vseh neveljavnih. Med tistimi, ki so veljavno oddali glasovnico, je 38 odstotkov glasov dobilo Gibanje Svoboda, le 25 odstotkov pa SDS.
Med volilnimi okraji, kjer izstopa velik delež neveljavnih glasov, so še Sežana, Izola, Piran, Jesenice, Celje 2 ter Koper 1 in 2. Vsem tem z izjemo celjskega je skupno, da jih je na minulih evropskih volitvah osvojilo Gibanje Svoboda. Med okraji z razmeroma visokim deležem neveljavnih glasov so sicer tudi trdnjave SDS, kot je recimo Ormož, a jih je bistveno manj.
"Glasovnice prazne, prečrtane, na njih ilustracije"
Direktor službe državne volilne komisije Igor Zorčič je že v ponedeljek, dan po volitvah, zavrnil, da bi volilne komisije neenotno odločale o (ne)veljavnosti glasovnic, in nakazal, da je bilo pri evropskih volitvah več glasovnic praznih. "Pri nekaterih so obkroženi številni kandidati, pa ne lista, kandidati različnih list, pri nekaterih so narisane razne ilustracije, glasovnice so prazne, prečrtane," je Zorčič naštel primere neveljavnih glasovnic.
Poudaril je, da ne gre za takšne glasovnice, pri katerih ni mogoče sklepati, da nekdo ni razumel navodila, kako jih izpolniti. Po njegovih besedah so vse neveljavne glasovnice dvakrat preverjene. Volilni odbori jih ločeno zapakirajo v ovojnico, nato pa jih naknadno preverijo okrajne volilne komisije. Zavrnil je, da bi odbori neenotno vrednotili (ne)veljavnost glasovnic. O tolmačenju so veljala ista pravila, kot so bila na prejšnjih evropskih volitvah.
Ko smo državno volilno komisijo zaprosili za vpogled v neveljavne glasovnice, so nam odgovorili, da so te trenutno zapečatene v prostorih občinskih volilnih komisij. Vpogled vanje bo mogoč šele po tem, ko bo komisija prejela vse glasove iz tujine.
"Govori se, da je bilo (neveljavnih glasovnic, op.p.) največ doslej, kar pa seveda ne drži," je dejal predsednik DVK Peter Golob. "Največ neveljavnih glasovnic je bilo leta 2004, in sicer 5,62 odstotka, letos pa jih je bilo 4,4 odstotka," je pojasnil. "Res je, da je bilo na zadnjih volitvah v evropski parlament leta 2019 samo 2,1 odstotka neveljavnih glasovnic: Toda pet let pred tem, leta 2014, jih je bilo pa ravno tako 4,19 odstotka," je dejal.
Pri tem velja opozoriti na naslednji podatek: v večini volilnih okrajev, ki so bili letos pri vrhu po deležu neveljavnih glasov, je bilo teh največ že na evropskih volitvah v letih 2014 in 2019. Tako so v okraju Sežana letos beležili 6,4 odstotka neveljavnih glasov, kar jih uvršča na drugo mesto med 88 okraji. Leta 2019 jih je bilo okoli tri odstotke (šesto mesto), leta 2014 pa 6,4 odstotka (tretje mesto).
Zakaj se volivci niso zmotili pri referendumih?
Kljub vsemu državna volilna komisija do zdaj še ni ponudila tehtne razlage, zakaj je bilo na evropskih volitvah neprimerljivo več neveljavnih glasov kot pri referendumih, ki so potekali vzporedno.
Rezultate štirih referendumov bi sicer lahko označili za zmago koalicijskih strank. Čeprav je predsednik SDS Janez Janša, ki je dosegla najboljši rezultat, pozival k glasovanju proti, so vsi referendumi prejeli večinsko podporo volivcev. Pri tem izstopa podatek, da je bilo pri referendumu o uvedbi preferenčnega glasu na državnozborskih volitvah 14.555 oziroma več kot polovico manj neveljavnih glasov kot pri evropskih volitvah. Pri referendumu o gojenju konoplje v medicinske namene pa je bilo razmerje skoraj 1 proti 4.
