Stran s kletkami

Foto in video: Pretresljivo, slovenske svinje živijo v brutalnih razmerah!

U.C./AETP
3. 6. 2024, 12.24
Posodobljeno: 3. 6. 2024, 12.41
Deli članek:

Nova skrita preiskava Društva AETP, mlade ekipe zaščitnikov živali iz podravske in pomurske regije, prikazuje kruto realnost slovenskih svinj, ki so ukleščene v kletkah na slovenskih farmah. Društvo AETP v okviru kampanje "Slovenija proti kletkam" začenja z objavljanjem posnetkov iz skritih preiskav, ki prikazujejo standardne živinorejske prakse v Sloveniji.

Arhiv AETP
Svinjam ni omogočeno niti, da bi se obrnile, kaj šele, da bi skrbele za svoje pujske.

Danes objavljen posnetek prikazuje uporabo in ukleščanje svinj v prasiliščih. Prasilišče je del hleva, kamor rejci naselijo svinje 3-5 dni pred pričakovano prasitvijo (t. j. porodom) in kjer ostanejo 28 dni po porodu. V Sloveniji prevladujejo prasilišča, kjer so svinje ukleščene v košare oziroma kletke. Posnetki so nastali letos, 2024, v slovenskih rejah. Cilj tega dela kampanje je v približevanju individualnih živali in njihovih stisk, ki jih doživljajo omejene v kletkah. V društvu AETP opozarjajo: »Praksa ukleščanja je svinjam zelo škodljiva in jo je potrebno prepovedati na zakonodajni ravni, rejcem pa omogočiti pomoč pri prehodu na alternativne in živalim manj škodljive načine reje.«

Na posnetku, ki ga je opravilo omenjeno društvo je vidno, da so kletke le malo večje od teles svinj, ki se ukleščene ne morejo obrniti, premikati ali skrbeti za svoje pujske. V kletki nimajo ločenega prostora za počivanje, iztrebljanje in uriniranje, kar pomeni, da vso potrebo opravijo na mestu, kjer ležijo. Razvidno je, da imajo svinje težave pri uleganju in tudi pri počivanju, saj je telo svinje v ležečem položaju popolnoma v stiku s prečkami z obeh strani. Nekatere kletke imajo prečke tudi na vrhu košare, ki preprečujejo svinji, da bi se povzpela. Tla so trda in siromašna, brez slame ali drugega zaposlitvenega materiala. Na enem delu so betonska, na drugi polovici pa rešetkasta, kar povzroča svinjam neudobje pri ležanju in poveča tveganje za nastanek poškodb. Vidni so mrtvi pujski in pujski, ki umirajo. Svinja je omejena pri vzpostavljanju stika s pujski. Vidne so tudi različne rane na svinjah: lezije na nogah, zabrazgotinjen ulkus in raztrganina vulve.Kampanja "Slovenija proti kletkam" se zavzema za opustitev praks reje v kletkah, ki živalim škodijo in povzročajo trpljenje. Državljani in državljanke lahko izkažejo podporo prepovedi kletk s podpisom pobude na spletni strani https://slovenijaprotikletkam.si.

Arhiv AETP
Slovenska svinja ujeta v klateko le malo večje od njenega telesa.

Pri zahtevah za prepoved ukleščanja svinj se pojavljajo zadržki v povezavi s poleganjem pujskov, ki bi ga kletka naj preprečevala. Poleganje pujskov je kompleksen problem v intenzivni prašičereji, ki je povezan predvsem s selekcijo svinj za visoko produktivnost. Svinja lahko pomotoma poleže oziroma pomendra pujske tudi, če je popolnoma omejena v kletki - v primeru, da pujski zaidejo v območje kletke in da svinja nenadoma spremeni položaj v kletki, ko so pujski ob njej. Evropska agencija za varnost hrane v svojem avtoritativnem znanstvenem mnenju ugotavlja, da je ob zagotovitvi primerne površine za svinjo možnost preživetja pujskov enako visoka v prasiliščih s kletko in v alternativnih sistemih prasilišč brez kletke. AETP si prizadeva za prehod na sisteme, kjer svinje ne bodo trpele zaradi omejenosti v kletkah, in menijo, da je prehod nujen in tudi mogoč.