Ministrska ekipa Roberta Goloba je v dveh letih od zaprisege v DZ doživela več sprememb, najprej z rekonstrukcijo vlade, ki je lani vendarle prinesla oblikovanje vlade, kot jo je začrtal koalicijski trojček Gibanja Svoboda, SD in Levice, nato pa tudi z menjavami na več resorjih v kvoti največje vladne stranke Svobode.
Najmanjši koalicijski partnerici sta svoje ministre doslej ohranili, a zamenjali svoji vodstvi. Po aferi ob nakupu stavbe za potrebe sodišča na Litijski v Ljubljani je vodenje SD po Tanji Fajon prevzel sedanji gospodarski minister in dolgoletni član stranke Matjaž Han. Na čelu Levice pa je Luko Mesca nasledila ministrica za kulturo Asta Vrečko.
Vladna koalicija je sicer mandat ob obljubah o "normalizaciji države", drugačni politiki in sprejemanju ukrepov, ki so odpravljali poteze vlade Janeza Janše, nastopila s smelimi napovedmi strukturnih reform.
Soočanje z energetsko krizo in ujmami
Še preden se je lahko lotila obljubljenih reform, je Golobovo vlado ob nastopu mandata ob naraščajoči inflaciji in vojni v Ukrajini pričakala priprava ukrepov za blaženje draginje in energetske krize. Slednjega se je lotila z regulacijo cen energentov, ki je od novega leta zastavljena precej ožje. Pri elektriki je regulirana cena 90 odstotkov porabe, in to le za gospodinjstva. Tudi cene plina so regulirane le za gospodinjstva, a le v kurilni sezoni. V veljavi pa je še vedno regulacija cen naftnih derivatov izven avtocest, omejene so tudi marže trgovcev z naftnimi derivati.
Visokih cen hrane se je vlada lotila s projektom spremljanja cene košarice živil, a je projekt doživel več kritik kot odobravanja. Marca je tako projekt zaključila in napovedala obuditev promocije slovenske hrane.
Prizadevanja za reforme so sicer dodatno zamaknile obsežne ujme avgusta lani, ko se je vlada morala spopasti s posledicami najhujše naravne nesreči v zgodovini države. Sanacije škode, ocenjene na skupno 9,9 milijarde evrov, se je vlada ob enotnem soglasju politike najprej lotila s potrjevanjem novele zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, interventnega zagona za pomoč prizadetim v poplavah in rebalansa proračuna. Z bistveno manj podpore je pripravila tudi zakon o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev. Devet mesecev po poplavah se zaključujejo izredni sanacijski ukrepi na vodotokih, vlada je sprejela 2,33 milijarde evrov težak sanacijski program za odpravo posledic poplav v obdobju 2024-2028.
Dokončni program obnove posledic neposredne škode na stvareh zaradi poplav na področju državne cestne in železniške infrastrukture je medtem vreden 824,3 milijona evrov, za občine pa je v pripravi program pridobivanja razvojnih sredstev. V drugi polovici leta naj bi se začela tudi gradnja nadomestitvenih objektov. Več kot 300 objektov namreč zaradi potencialne ogroženosti poplav, plazov ali erozije tal ni več primernih za bivanje.
Do zdravstvene reforme po korakih, zdravniki medtem na okopih
Ključna prioriteta, kot zatrjujejo, je sicer za vladno koalicijo zdravstvena reforma, pri kateri pa je vlada še največji korak doslej storila na področju preoblikovanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni zdravstveni prispevek. Medtem ko nekdanji minister za zdravje Danijel Bešič Loredan ni uspel z uresničevanjem velikopoteznih načrtov zdravstvene reforme, je v slednjo zagrizla njegova naslednica Valentina Prevolnik Rupel, ki pa se sprememb loteva po korakih, predvsem na področju krajšanja čakalnih dob, kjer so večjih izboljšanj še ni prišlo, kakovosti in dostopnosti zdravstvenih storitev. Zadnji izmed teh je napoved novele zakona o zdravstveni dejavnosti, ki naj bi prinesla razmejitev javnega in zasebnega zdravstva.
Medtem so na okopih zdravniki, ki neprekinjeno stavkajo že več kot štiri mesece.
Pogajanja o reformi plačnega sistema v javnem sektorju spremljajo stavke
Niso pa zdravniki edina skupina javnega sektorja, ki je nezadovoljna s pogoji dela in plačami. Trenutno stavkajo tudi na upravnih enotah in operatorji na številki 112.
Ena odmevnejših obljub vlade je bila tudi prenova plačnega sistema in odprava plačnih nesorazmerij. A več krogov pogajanj z vmesnimi premori in večkratnimi zamiki zadanih rokov, ki jih vseskozi torej spremlja še val stavk in zahtev po višjih plačah, doslej ni obrodilo sadov.
Predstavniki vlade in sindikatov so sicer decembra lani parafirali približno 140 milijonov evrov težak dogovor, ki z junijem prinaša uskladitev plač v javnem sektorju v višini 80 odstotkov inflacije v letu 2023. Sindikati, ki so dogovor podpisali, so se ob tem zavezali, da do 13. septembra 2024 ne bodo sprožili nobenih stavkovnih aktivnosti ob pogoju, da vlada s katero od skupin javnih uslužbencev ali funkcionarjev ne bo sklepala ločenih dogovorov. Nov rok, ki naj bi ga, tudi v dogovoru z Brusljem, pogajalci poskušali ujeti, je 30. junij s ciljem, da reforma v veljavo stopi s prihodnjim letom.
Na izpolnitev danih obljub po odločbi ustavnega sodišča o sodniških plačah in neuresničeni napovedi vlade o 600 evrih dodatka pravosodnim funkcionarjem še čakajo sodniki. Vlada je sicer minuli teden potrdila predlog zakona, ki predvideva zvišanje plačnih uvrstitev najnižje plačanim sodnikom za tri plačne razrede, vezan pa je na skupni dogovor o reformi plačnega sistema.
Prejemki upokojencev nekoliko višji, pri izvajanju dolgotrajne oskrbe zapleti
Na področju skrbi za starejše se medtem zatika pri "oživitvi" zakona o dolgotrajni oskrbi. Izvajanje prenovljenega zakona, čas za katerega si je morala vlada izboriti tudi prek zakonodajnem referendumu, se je postopoma začelo z letošnjim letom. Zapletlo se že pri izvajanju prve pravice, in sicer pravice do oskrbovalca družinskega člana, pri čemer se vrstijo opozorila vladi predvsem zaradi pomanjkanja kadra. V četrtek bi lahko vlada sicer obravnavala zakon o ukrepih za izboljšanje kadrovskih in delovnih pogojev pri izvajalcih socialnovarstvenih storitev in dolgotrajne oskrbe.
Vlada je sicer korak proti zahtevam upokojencev storila z lansko napovedjo 100 milijonov evrov vrednega paketa ukrepov. Med temi so zvišanje pokojnin novembra in decembra lani, in sicer za 1,8 odstotka prejemka, izplačanega oktobra, decembra pa je sledilo izplačilo zimskega letnega dodatka. Vlada je izpolnila tudi obljubo o uskladitvi pokojnin. Delno redno uskladitev v višini 8,2 odstotka so upokojenci prejeli januarja, februarja izplačane pokojnine pa so bile višje še za 0,6 odstotka. Del upokojencev pod vodstvom nekdanjega poslanca SDS Pavla Ruparja sicer tudi s protestnimi shodi zahteva še višje pokojnine.
Vlada pa se je v koalicijski pogodbi zavezala tudi k izvedbi pokojninske reforme. Izhodišča zanjo je vlada že potrdila, za zdaj pa je jasno le, da reforma ne bi prinesla sprememb pri delovni dobi. Predlog reforme pa naj bi po napovedih v zakonodajni postopek romal prihodnje leto.
Na obljubljena najemniška stanovanja se še čaka, izhodišča za davčno reformo pripravljena
Javnost nestrpno pričakuje tudi izpolnjevanje obljub o zagotovitvi 20.000 javnih najemnih stanovanj do leta 2030. Večjih premikov na tem področju pristojno ministrstvo za solidarno prihodnost doslej ni predstavilo, bo pa vlada poskušala akutne razmere na nepremičninskem trgu reševati tudi z načrtovano časovno omejitvijo oddaje stanovanj v kratkoročni najem.
V skladu s koalicijsko pogodbo se je vlada lotila odprave sprememb dohodninske zakonodaje prejšnje vlade z izjemo višine splošne dohodninske olajšave. Finančno ministrstvo pa se je lotilo priprave davčne reforme, ki naj bi po prvotnih napovedih premierja Goloba luč sveta ugledala z letošnjim letom. A je vlada lani po razgrnitvi izhodišč ob Golobovih kritikah stopila na zavoro, nova izhodišča davčnih sprememb pa ministrstvo predstavlja danes.
Med predlogi so ugodnejša davčna obravnava za visokokvalificirane kadre, ki bi se po študiju ali delu v tujini vrnili v Slovenijo oz. so v Sloveniji zaposleni tuji državljani, davčne spodbude za nagrajevanje v startupih ter spremembe pri nagrajevanju z delnicami, zvišali naj bi DDV za pijače z dodanim sladkorjem in energijske pijače ter ponovno izključili plačila OMD iz obdavčitve. Predlog paketa sprememb na vladi pričakujejo septembra.
Slovenija postala nestalna članica v Varnostnem svetu ZN
Na področju zunanje politike lahko na seznam uspešno izpeljanih projektov vlada uvrsti uspešen zaključek kandidature za nestalno članstvo v Varnostnem svetu Združenih narodov za leti 2024 in 2025.
V zadnjih mesecih pa je v ospredju slovenske zunanje politike med drugim vprašanje priznanje Palestine, predlog o tem bo vlada po napovedih obravnavala v četrtek.
RTVS z novim načinom upravljanja, novi medijski zakon v medresorskem usklajevanju
Stranke vladne koalicije so v volilno kampanjo pred zadnjimi državnozborskimi volitvami stopile z zavezami o spoštovanju neodvisnosti javnih medijev in prenovi medijske zakonodaje. Golobova vlada je vzpostavila financiranje javne službe Slovenske tiskovne agencije, po številnih zapletih, najprej z referendumsko in zatem še ustavno presojo, je v veljavo stopila tudi novela zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS), s katero je javni zavod prešel na nov način upravljanja. RTVS je sicer v rdečih številkah, vlada je ob tem obljubila 15 milijonov evrov dodatnega denarja.
Tudi sicer zahtevne razmere v medijih pa naj bi vlada urejala z novo medijsko zakonodajo. Novi zakon o medijih, ki je v medresorskem usklajevanju, med drugim vključuje podlago za vzpostavitev shem državnih pomoči.
Več o delu vlade bodo v četrtek po seji vlade povedali tudi vsi trije prvaki koalicijskih strank, govor o tem pa bo tudi na četrtkovi seji odbora DZ za notranje zadeve, ob zahtevi SDS za izredno sejo DZ, na kateri bodo razpravljali o predlogu priporočil vladi ob drugi obletnici delovanja.
