"Zakon ne bo rešil stanovanjske problematike, temveč državljanom ponuja lažni občutek njenega naslavljanja. Po podatkih Slovenskega statističnega urada za leto 2021 je bilo v Ljubljani skoraj 18% stanovanj nenaseljenih, omejitev kratkoročnih oddaj pa ne bo pripomogla k zmanjšanju tega deleža," menijo sobodajalci.
Zavod Gostoljubnost slovenskih domov, Združenje sobodajalcev in Združenje lastnikov nepremičnin Slovenije svarijo, da predlog zakona o gostinstvu (ZGos-1) ne predstavlja rešitve za stanovanjsko krizo, ki se poglablja zadnjih nekaj let. Pravijo, da je v Sloveniji namreč po zadnjih podatkih SURS-a iz leta 2021 samo v Ljubljani 23.050 nenaseljenih stanovanj, na državni ravni pa je nenaseljenih stanovanj kar 165.675.
Neobvladan črni trg oddaje
Obenem je po oceni strokovne javnosti v Sloveniji črni trg dolgoročne oddaje trikrat večji od uradno prijavljenega, zaradi česar država letno pridobi le 50 milijonov evrov iz naslova davka na dolgoročno oddajo nepremičnin. Po njihovem mnenju slabo zastavljena politika povzroča nezainteresiranost najemodajalcev za dolgoročno oddajo tudi zato, ker v praksi nimajo zakonsko določenih učinkovitih mehanizmov za izterjavo neplačanih stroškov ali deložacije najemnikov, ki povzročajo škodo v stanovanju, se ne držijo pogodbe oziroma ne plačujejo stroškov.
Vladajoča politika, ki je za rešitev stanovanjske problematike sprva obljubljala 30.000 stanovanj, si je za nov cilj zadala gradnjo 5.000 stanovanj do leta 2026, trenutno pa kaže, da bo od tega uresničenih približno 1.500 gradenj. Po drugi strani je bil zadnji del študentskega doma v Rožni dolini v Ljubljani zgrajen daljnega leta 1971, od osamosvojitve do danes pa smo v Ljubljani zgradili le 3 študentske oziroma dijaške nastanitve z manj kot 1.300 ležišči, izgubili pa smo 200 ležišč.
"Jasno je, da so glavni dejavniki problematike slabo vodena stanovanjska politika, nenaseljena stanovanja in dolgoročno oddajanje na črno, medtem ko na kupno ceno stanovanj in višino najemnin najbolj vplivajo dejavniki, kot so pogoji za gradnjo, dostopnost posojil in obrestne mere ter kreditna sposobnost prebivalstva ter nenazadnje višina obdavčitve dolgoročnega oddajanja nepremičnin, ki jo je prav ta vlada leta 2022 povišala iz 15% na 25%," so prepričani sobodajalci.
Postregli so s podatki, da so po drugi strani kratkoročna oddajanja preko spletnih platform v Ljubljani leta 2021 predstavljala le 1,9 % nepremičnin (delež je verjetno sedaj še nekoliko manjši) in so regulirana dejavnost, ki ne dopušča oddajanja na črno. Direktiva evropske unije DAC7, ki je bila sprejeta 1.1.2023, namreč zavezuje vse spletne platforme (med drugim tudi Booking in Airbnb), da davčnim upravam držav članic sporočijo natančne podatke o vsakem rezidentu, vključno s tem, koliko prihodkov je pridobil preko spletne platforme in na kateri bančni račun. Poleg tega je iz uradnih podatkov Zavoda Turizem Ljubljana razvidno, da je število nastanitvenih obratov od leta 2018 praktično enako in ne narašča, zaradi odmevnih akcij FURS-a v letu 2017 in evropske direktive pa so se registrirali še tisti, ki so nekoč oddajali na črno.
"Kratkoročne oddaje znatno prispevajo k dohodku turistične sezone."
Sobodajalci poudarjajo, da je sobodajalstvo ključni člen turistične sezone, ki v slovenski proračun prinaša visoke zneske tudi na račun sobodajalcev. Uveljavitev osnutka novele ZGos-1 v sedanji obliki bi pomenila 75% izpad prihodkov in sedaj izplačanih davkov in prispevkov ter turistične in promocijske takse, ki jih v državni in lokalni proračun plačujejo sobodajalci po vsej Sloveniji. Ob tem so mnenja, da ne smemo pozabiti še na izpad ostalih dohodkov in davkov spremljajočih dejavnosti, ki jih prinašajo gosti pri zasebnih ponudnikih kratkoročnih namestitev. V to kategorijo sodijo na primer gostinci, trgovci, ponudniki storitev čiščenja in pranja, ponudniki izletov in doživetij ter ostalih turističnih aktivnosti in vsebin.
Katja Rezman, predstavnica Združenja sobodajalcev pravi: "Ne razumemo politike sesuvanja enega nosilnih stebrov slovenskega turizma, ki skupaj z dodano vrednostjo za spremljajoče storitve kot so gostinci, taksisti, ponudniki izletov in doživetij in ogledov, trgovinami, storitvami pranja in čiščenja, storitvami vzdrževanja nastanitev ter ostalimi turističnimi aktivnostmi in vsebinami prinaša več sto milijonov v različne proračune, hkrati pa ne rešuje stanovanjskega problema."
"Trenutno veljavni zakon je primeren ob prilagoditvah."
"Sedaj veljavni Zakon o gostinstvu v delu, ki se naslanja na ponudnike namestitev za krajši čas, je primeren za delovanje sobodajalcev," menijo sobodajalci in predlagajo njegovo poenostavitev. Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport kot predlagatelju novele ZGos-1 predlagajo, da nacionalno zakonodajo glede kratkoročnega oddajanja uskladi s predpisi EU in tako uvede registracijske številke in tehnično izvedbo avtomatskega zajema, prenosov podatkov na ravni lokalne skupnosti, države in EU. "Tako nam bodo na razpolago aktualni podatki o kratkoročnih najemih, na podlagi katerih lahko v bodoče smiselno urejamo zakonodajo," nagovarjajo vlado.
Uroš Buda, predstavnik Zavoda Gostoljubnost slovenskih domov pravi: "Splošna 30-dnevna omejitev oddajanja, ki jo prinaša predlog novele Zakona o gostinstvu, pomeni dejansko prepoved panoge in obsodbo na smrt sobodajalstva, ki mu nalaga še dodatni birokratski labirint neizpolnljivih pogojev. Izgubil bi najbolj avtentični del slovenskega
turizma, ob tem pa bi bila ta smrt še nesmiselna, saj ne bi v nobenem pogledu rešila ali vsaj pripomogla k reševanju stanovanjske problematike."
